Gradnja lesene, okolju prijazne hiše ponavadi poteka nekako takole: v gozdu podremo drevesa (in pri tem porabljamo gorivo za motorne žage, dvigala itd.), jih naložimo na tovornjake, ki porabijo veliko goriva in odpeljemo v razžagovalnico.

Tu jih razrežejo, za kar je spet potrebna energija in pravzaprav se za gradnjo na lokaciji, do koder je spet potreben prevoz, ki stane in obremenjuje okolje, porabi le majhen del podrtega lesa. Nič kaj poceni in okolju prijazno, kajne?

A dobra novica je, da gre tudi drugače.

Mitchell Joachim v okviru neprofitne organizacije Terreform skupaj s sodelavci razvija projekt živih, rastočih drevesnih hišic, ki so del naravnega okolja; ne le da ga ne uničjuejo, celo hranijo ga in čistijo zrak.

Koncept temelji na stoletja starem principu, ki se pogosto uporablja v vrtnarjenju. Gre za upogibanje, prepletanje in privezovanje vej in debel na (žičnato, kovinsko ali leseno) ogrodje, pri katerem oleseneli deli rastlin med rastjo privzamejo obliko ogrodja in tako tvorijo umetelne, žive oblike in skulpture.

Po istem principu naj bi „rasle“ tudi žive drevesne hišice. Mitchell pravi, da so za ogrodja uporabna različna drevesa, na primer hrast, brest ali različne vrste drena.

Ker pa našteta drevesa rastejo precej počasi in obliko ter velikost, potrebno za osnovo bivališča, dosežejo šele po 15 letih ali več, so najuporabnejši fikusi, ki rastejo in lesenijo izjemno hitro.

In kakšne naj bi bile videti žive drevesne hišice?

Možnosti so sicer praktično neskončne, za začetek pa Mitchell predvideva enostavno, iglujasto obliko. Nekaj osnovnih, krepkejših dreves tako tvori osnovne loke ogrodja, njihove veje pa se prepletajo in tvorijo čvrsto lupino.

V vejnato ogrodje je mogoče (seveda z vnaprejšnjim predvidevanjem, da jih veje obrastejo) umestiti zastekljene odprtine za okna, cevi za dimnike in zračenje, odprtino za vhod in tako dalje.

A kot je pri inovacijah pogosto, je tudi pri tem projektu največja ovira birokracija. Drevesa nad streho hiše namreč rastejo in slej ko prej presežejo najvišjo zakonsko dovoljeno višino stavb (v tem primeru se namreč obravnavajo kot del stavbe).

Težave se bodo verjetno pojavljale tudi pri zavarovanju, saj obrazci in vzorci za takšen način gradnje preprosto ne obstajajo.

No, mi vsekakor upamo, da papirologija ne bo predstavljala prevelikih ovir. Takšne drevesne hiške bi se namreč izjemno lepo vklapljale tudi v naše okolje, kajne?