V času velike finančne krize skušajo grški politiki denar dobiti tudi z večjo komercializacijo najbolj obiskanih arheoloških najdišč. Do sedaj je bilo v domeni Centralnega sveta za arheologijo, da je podelil dovoljenje za komercialni najem lokacije. V zadnjih desetletjih so bili pri odločitvah zelo skopi. Le redki filmarji so imeli možnost najeti Atensko akropolo, saj je bila večina prošenj zavrnjena.

Z letom 2012 pa je v veljajo stopila odločitev grškega Ministrstva za kulturo, po kateri bo najbolj obiskane arheološke znamenitosti mogoče najeti za komercialne namene. Na ministrstvu računaju, da bodo z ukrepom zaslužili dodatna sredstva za vzdrževanje lokacij ter za plače zaposlenih.

Številni Grki, med njimi je največ izobražencev in strokovjakov s področja arehologije, so ogorčeni nad komercializacijo spomenikov velikega zgodovinskega pomena. Predstavniki države pa zagotavljajo, da bo najem mogoč le pod strogimi pogoji, s čimer zatrjujejo, da bodo obdržali popoln nadzor, hkrati pa izboljšali finančno stanje spomenikov.

Med spomeniki bo na tržišče prva stopila Atenska akropola, ki jo bo za potrebe profesionalnega fotografiranja mogoče najeti za nič več kot 1600 evrov na dan.

Ali bodo tovrstni ukrepi Grkom tudi zares pomagali iz krize, bo pokazal šele čas. Čas pa bo tudi pokazal, kako pametno je to z vidika zaščite kulturne dediščine.