Te tako imenovane žive mostove ''gradijo'' rastoče drevesne korenine, ki segajo iz enega na drugi breg. Čeprav so bili živi mostovi sprva povsem naravnega nastanka in je bila njihova pojavnost stvar narave same, so domačini razvili načine, kako jih ustvariti na želeni lokaciji in v želeni dolžini.

Ko tanke drevesne korenine dosežejo drugi breg in se dobro učvrstijo v zemljo, začnejo pridobivati na moči. Vendar pa mora preteči od 10 do 15 let, preden most postane zares uporaben. Z vsakim naslednjim letom most pridobiva na moči. Tako so nekatermi med njimi v rabi že dolga desetletja, najmočnejši pa vzdržijo težo do 50 ljudi.

Žive mostove v indijski državi Meghalaya običajno tvorijo drevesa vrste Ficus elastica. Najdaljši mostovi dosegajo okoli 30 metrov dolžine.

Še ena od njihovih prednosti je dejstvo, da jih ni potrebno obnavljati, saj za to poskrbi drevo samo.