Miller Hull Partnerstvo sta leta 1977 ustanovila arhitekta David Miller in Robert Hull. Po študiju arhitekture sta oba sodelovala v mirovnih misijah v Braziliji in Afganistanu in prav ta izkušnja, pravita arhitekta sama, ju je zaznamovala tako, da sta se pri svojem poklicnem delu zavezala družbeno odgovorni in človeku prijazni arhitekturi. Kar 70 odstotkov projektov njunega podjetja se financira iz javnih sredstev, kar je za ZDA precej nenavadno.

Pri svojem delu se arhitekta opirata na dve temi, ki sta značilni za arhitekturo okolja, v katerem sta odrasla. Prvič, arhitektura mora prispevati k obogatitvi naravnega prostora in drugič, pri svojem delu sledita načelu racionalne gradnje. Njuno delo je odločilno zaznamovala misel, da sta arhitektura in narava celota, ki druga drugo dopolnjujeta.

Pri načrtovanju stanovanj skušajo Miller Hull arhitekti ujeti duh in vitalnost ameriškega Zahoda, in sicer tako, da se posvečajo napetostim med naravo in materiali, ki jih uporabljajo za gradnjo ter med detajli in strukturo, ki odločilno zaznamujejo njihova dela.

'Davisovo rezidenco'', ki jo predstavljamo v prispevku, sestavljata dve ločeni stavbi, ki stojita tesno druga ob drugi. Nižja stavba je neke vrste sprejemnica oziroma predsoba, v njej sta tudi kuhinja in prostor za obedovanje. V sosednji stavbi, ki ima dve nadstropji, so spalnice in dnevni prostor. Na 130 m2 ima hiša tudi prostor za goste in garažo.

Poleg svetlih in toplih barv naravnega lesa, ki jih nikakor ni mogoče spregledati, njene lastnike razvajajo tudi velika okna, ki nudijo pogled na zeleno in modro razkošje. Hiša je načrtovana tako, da je razgled usmerjen proti jugu in zahodu, vzdolž obale in zelenih otokov, v neposredni bližini pa oči in dušo pobožajo visokorasli iglavci.

Čeprav je otočje znano kot priljubljena rekreacijska točka tako za pohodnike, tekače ter kanuiste in druge ljubitelje vodnih športov, so zaradi čudovite narave otoki priljubljeni letovišče tudi ob slabem vremenu.

Kdo pa bi se branil prebiranja dobre knjige, medtem ko dežne kapljice čisto počasi polzijo po prostranih oknih in ko piš vetra na sosednjih otokih ziblje vrhove zelenih jelk!

Zelo za, zelo za!!!