Tak primer sta zakonca Setsumasa in Mami Kobayashi iz Tokia, ki sta svoj košček raja na zemlji našla globoko v gozdovih hribovja Chichibu, dobri dve uri in pol severozahodno od vrveža velemesta.

V zavetju slikovitih, vitkih brez, sta si ustvarila izjemno, unikatno zatočišče, ki je funkcionalno in edinstveno prav zato, ker je v popolnosti prilagojeno njunim potrebam.

Za osnovo „strukture“ - lastnika izraza „hiša“ namreč ne marata, saj zveni preveč obremenjujoče – služi lesena konstrukcija, podolgovata in po obliki še najbolj podobna nekakšnemu skednju ali hangarju.

Posebej po željah bodočih lastnikov jo je zasnoval Shin Ohori iz biroja General Design Co., glavna želja Kobayashijevih pa je bila, naj konstrukcija ne bo zaprta, zaključena, omejujoča enota, pač pa platforma, namenjena eksperimentiranju in inovativnosti.

Kobayashijeva sta namreč lastnika podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo oblačil in opreme za preživljanje prostega časa, svoj „vikend“ pa uporabljata kot preizkusni poligon.

Tako jenjun drugi dom poln vrvi, plezalnih oprimkov, površin iz novih materialov in oblačil, ki jih preizkušata med delom in sprehodi po gozdu, na „strehi“ oziroma ploščadi nad hišo pa sta dve spalnici pripravljeni kar – v šotorih.

Tudi sicer je gozdno prebivališče čudovita, posrečena in nadvse funkcionalna kombinacija bivanja z naravo.

Večina sten je premičnih in jih je mogoče po želji odpreti proti naravi, za ogrevanje služi les iz okoliških gozdov itd., - ter sodobnega udobja, ki ga zagotavlja električna napeljava, internet, ter nenazadnje vodovodna napeljava, ki lastnikom in obiskovalcem nudi možnost kopeli s pogledom na brezmejno lepoto gozda.

Kaj pravite?