Večstanovanjska zgradba je v središču Ljubljane. Postavljena je bila že leta 1902, pod načrt zanjo pa se je podpisal arhitekt Ciril Metod Koch (1867–1925). Stavba s prvinami secesije gleda na prostoren Miklošičev trg ter se preko parka spogleduje z drugimi meščanskimi stavbami.

Pred prenovo je stanovanje imelo več manjših prostorov. Naročnik pa je želel čim bolj odprt prostor. Vtis odprtosti so pri OFIS dosegli tako, da so odstranili več notranjih sten. Čeprav je v stanovanju še zmeraj več med seboj ločenih prostorov – kuhinja, dnevni prostor, spalnica, kopalnica in predprostor –, je prostor veliko bolj zračen kot pred prenovo.

Prostoru so vdahnili novo dinamiko, tako da so sprostili stene in pozornost usmerili v tla. V središče je bila postavljena nadgradnja tal. Tako je denimo ''pot'', ki vodi do postelje v spalnici, spremenjena v stopnišče, ki pa ni le to. V notranjosti stopnišča se namreč skrivajo predali in police, namenjeni hrambi različnih potrebščin. Podobno rešitev so arhitekti vključili tudi na poti do kopalne kadi.

V stanovanju pa je še več takih skrivnih prostorov, ki po eni strani prostor odpirajo, ga delajo zračnega, ne jemljejo pozornosti, vendar so pravzaprav omare. Na nek način bi lahko rekli, da pohištvo kar raste iz tal in je hkrati še zmeraj del tal, saj je grajeno iz enakega materiala.

Povejmo še to, da so vsa vrata z okvirji in okna v stanovanju ohranjena, vendar so jih za potrebe prenove rekonstruirali.

Prenovljeno ljubljansko stanovanje obsega 115 kvadratnih metrov in je v zasebni lasti.

Oglejte si še prenovo stare meščanske stavbe v središču Ljubljane, ki je pod svinčnikom OFIS arhitekov zaživela v duhu modernih apartmajev.