Damonu Seeleyu in Cameronu McNallu iz kalifornijskega studia Electroland ni vseeno. Oblikovalca, ki že skoraj desetletje snujeta in uresničujeta različne družbeno angažirane projekte s področja arhitekture, umetnosti in medijev, sta izdelala tako imenovani Zaklon za urbane nomade (Urban nomad shelter), premično, zložljivo mini bivališče, ki naj bi nadomestilo kartonske škatle, v katerih navadno živijo brezdomci.

Zaklon za urbanega nomada v sebi nosi tako umetniško kot socialno in humanitarno noto.

Oblikovalca sta si razdeljevanje tisočev pisanih, napihljivih „brlogcev“ zamislila kot socialno gesto, s katero bi široko javnost opozorili na vse bolj pereč problem brezdomcev, ki pa kljub njihovemu velikemu številu v ZDA ostajajo nevidni, njihove stiske in zgodbe pa marginalizirane.

Poleg vloge opozarjanja pa imajo prenosna bivališča seveda tudi nadvse uporabno funkcijo.

Dejstvo, da so lahka, napihljiva in prenosna na eni strani, ter udobna na drugi, njihovim uporabnikom zagotavlja zatočišče pred vremenskimi neprilikami in neudobjem mestnih ulic, ki daleč presegata udobje običajne kartonske škatle.

Obenem pa so bivališča zanimiva in estetska, tako za mimoidoče kot za njihove prebivalce.

Z uporabo prvin sodobnega oblikovanja sta tako ustvarjalca problematiko brezdomstva izpostavila na mesto trenda, poleg tega pa opozorila na dejstvo, da so tudi brezdomci ljudje s potrebami in okusom, ki želijo in znajo ceniti tako estetske kot uporabne prednosti sodobnega oblikovanja.

Njun projekt je požel veliko odobravanja in pozornosti s strani oblikovalcev in različnih organizacij, ki se ukvarjajo z izboljšanjem kakovosti življenja v mestu.

A vprašanje, kako trajno spremeniti okoliščine, ki vse več ljudi pehajo v življenje na cesti, žal ostaja neodgovorjeno.

Podobnega projekta kot ustvarjalca iz studia Electroland sta se lotila tudi Gregor Timlin in Barry Sheehan.

Pri zasnovi svojega bivališča za brezdomce sta izhajala iz dveh značilnosti, ki povezujejo številne brezdomce povsod po svetu: nimajo stalnega prebivališča, kar pomeni, da mora biti njihov dom kar najlažje mobilen, poleg tega pa tudi, da vse svoje skromno imetje ves čas nosijo s seboj.

Tako sta zasnovala priročen dvokolesnik - Shelter Cart oziroma voziček - zaklon, v katerem je mogoče čez dan hraniti in prevažati različne predmete, ponoči pa ga uporabnik preprosto povezne čez sebe in se tako zaščiti pred dežjem in mrazom.