Navdih za izum, ki ga je poimenval Airdrop, je Edward Linnacre dobil zaradi 12 letne suše, s katero so se soočali Avstralci.

Sušno obdobje se je leta 2010 sicer prenehalo, vendar so ostale velike posledice v ekosistemu, povečalo se je število požarov in močno zmanjšalo število divjadi. V območju Murray Darling so pri pridobivanju pridelkov zabeležili rekordne izgube, zaradi česar so se povečali dolgovi kmetovalcev, mesta so začela propadati, celo število samomorov med kmeti se je močno povečalo.

Na svetu sicer obstaja že veliko tehnološko dovršenih namakalnih sistemov, vendar so predragi in njihova uporaba je preveč zapletena, da bi jih lahko uporabljali kmetje v odmaknjenih območjih.

Izumitelj je želel ustvariti sistem, ki ga lahko uporablja kdorkoli, brez posebnih tehnoloških zapletov ali dragih postopkov namestitve. Sistem bi lahko namestili kmetje sami, oblikovan je tako, da ga je mogoče vzdrževati in popravljati medtem, ko je v zemlji.

Delovanje sistema Airdrop

S pomočjo turbine pride zrak v sistem cevčic, katere ga hitro ohladijo na temperaturo zemlje. Tako se doseže 100 odstotno vlažnost in zrak se kondenzira. Pridobljena voda se shrani v podzemnem zbiralniku, iz katerega ga s pomočjo črpalke in namakalnih cevi spravijo do korenin rastlin.

Airdrop ima tudi LCD zaslon, ki kaže nivo vode, velikost pritiska, stanje solarne baterije in podatke o delovanju celotnega sistema. Izumiteljska vrednost je predvsem v postavitvi cevi, katera je posledica raziskav o značilnostih zračnega toka.

Ker gre za okolju prijazen izum, ima ta vgrajene varovalke za zmanjšanje porabe energije. Zato v močnem vetru deluje turbina prosto in se baterija vključi le v brezvetrju, vgrajeno je tudi stikalo, ki zaustavi delovanje črpalke, kadar je rezervoar prazen.

Izumitelj je napravo preizkusil na vrtu svoje mame, ter dokazal, da lahko dnevno iz zraka pridobi en liter vode. S pomočjo denarne nagrade bo sistem preizkusil na večjem območju in ga razvijal naprej za industrijske potrebe.