Pred tremi desetletji je na Japonskem, natančneje v Osaki, nastal prvi hotel, ki se je ponašal z novo obliko hotelskega bivanja. Že ime samo Capsule Inn Osaka je naznanjalo posebnost novega hotela, v katerem so namesto običajnih sob s kopalnico gostom ponudili bivalne kapsule.

Načrt zanj je zasnoval Kisho Kurokawa. Hotel, ki je prve goste sprejel leta 1979, pa ni navduševal samo z izvirno obliko storitve pač pa tudi z ugodno ceno.

Bivalne kapsule so sprva najemali zlasti tisti, ki so po napornem delovniku zamudili zadnji vlak domov in pa mladi turisti, ki si hotelskih sob niso mogli privoščiti.

V vodstvu Hotela Shinjuku 510 v Tokiju pa pravijo, da je danes že več kot tretjina najemnikov teh nenavadnih sob tam stacionirah za dlje časa. Številnim, ki si stanovanja ne morejo več privoščiti, so kapsule namreč postale dom.

Povejmo še, da mesečna najemnina ležišča niti ni tako zanemarljiva, saj mora Japonec zanjo odšteti okoli 450 EUR.

Bivalne kapsule so običajno v naslednjih merah: do največ 2 m dolžine, 1 m širine in 1,25 m višine. Narejene so iz plastike ali iz steklenih vlaken, stisnjene tesno ena ob drugo in naložene v več ravneh. Minimalno mero zasebnosti zagotavljajo tanke stene, s katerimi so ležišča ločena eno od drugega.

Do kapsul v višjih ravneh je urejen dostop po stopničkah, vhod v kapsulo pa predstavljajo steklena vrata, ki jih je za večjo mero zasebnosti mogo zagrniti z zaveso ali žaluzijo.

V kapsuli je na voljo majhen tv zaslon, sveže brisače in dostop do sanitarij. Ker znotraj bivališča ni prav veliko prostora, najemniki svoje stvari shranjujejo v garderobnih omaricah na ključek, ki so postavljene na hodniku.

Kapsule, ki so nedvomno zanimiva oblika bivanja, se zunaj Japonske niso uveljavile, razen v Šanghaju na Kitajskem.

Kar priča tudi o tem, da tovrstne oblike prenočevanja za ljudi postanejo zanimive le v redkih primerih. In le upamo lahko, da bo čim manj ljudi ta skromna ležišča najemalo zaradi finančne stiske, v kateri so se znašli!