Kaljazin je rusko mestece s 13.800 prebivalci in sodi pod Tversko oblast. Velik del območja obsega Valdajsko gričevje, v katerem izvirata reki Volga in Dnjeper. Da bi povečali plovnost reke Volge in v čim večji meri izkoristili njeno energijo, so leta 1939 v okolici Kaljazina zgradili več jezov, kaskad in rezervoarjev.

Takšni megalomanski posegi v naravni prostor se največkrat ne morejo zgoditi brez posega v vsakdanje življenje ljudi in njihovih stavb. V enem od gradbenih podvigov so valovi reke Volge zalili stari del mesta, z njim pa tudi samostan sv. Nikolaja iz 17. stoletja.

Danes je sredi umetnega jezera še mogoče videti vrh njegovega zvonika. Zvonik, ki sega okoli 75 metrov nad vodo, je mlajšega nastanka kot samostan, saj so ga postavili v začetku 19. stoletja.

Nenavadna podoba potopljenega samostana in zvonika, ki se kot privid dviga nad gladino umetnega jezera, je danes privlačna turistična atrakcija za številne popotnike. Do zvonika je mogoče priti s čolnom. Nekajkrat na leto pa je na jezeru zagotovljen tudi cerkveni obred.

Ne glede na to, kako se zgodovina razvija in kašne zgodbe znotraj nje doživljamo ljudje, je pogled na osameli zvonik vsekakor presunljiv.