V švedski ribiški vasici Kåseberga stojijo na obali Baltskega morja zanimive ruševine v podobi 59 kamnov, zloženih v 67 metrov dolgo obliko ladje, vsak izmed njih pa tehta okoli 1,8 tone.

Ker so bila stara ljudstva iz Severne Evrope izjemni pomorščaki, so znanstveniki vedno predvidevali, da gre v primeru ruševin, imenovanih Ales Stenar, za spomenik, ki označuje grob osebe izpred 1400 let

Upokojeni geolog Nils-Axel Mörner z univerze v Stockholmu je pred kratkim izjavil, da študije, ki se ukvarjajo s položajem kamnov glede na položaj sonca, kažejo na dejstvo, da so kamni označevali tudi prehode med letnimi časi in so zato zelo podobni slavnemu Stonehengeu v južni Angliji. Nils-Axel Mörner trdi tudi, da so kamni stari približno 2500 let in da so jih predniki Švedov postavili po zgledu Stonehengea.

Tej trditvi močno oporeka Martin Rundkvist, urednik vodilne švedske arheološke revije in večina arheologov, ki so se ukvarjali z Ales Stenarjem. Njihove trditve temeljijo predvsem na določanju starosti kamnov z metodo radioaktivnega ogljika, katera daje glede posameznih kamnov sicer različne rezultate, vendar kljub temu prevladuje mnenje, da kamni označujejo 1400 let star grob.

Morda je sprožena polemična debata ravno tisto, kar je bilo potrebno, da se dokončno potrdijo ali ovržejo posamezne trditve glede izvora spomenika.