V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je energetska kriza spodbudila švicarskega arhitekta Petra Vetscha, da je začel razmišljati drugače. Spraševal se je, kako stavbe čim bolje vključiti v naravno okolje. In porodila se je ideja o ''podzemnih'' domovih.

Pri snovanju prvih hiš je izhajal iz organskih oblik, te pa je prekril z zemljo. Domovanja je načrtoval tako, da bi bila prijetna za bivanje, hkrati je razmišljal o tem, kako v njih zagotoviti največjo možno mero varnosti pred kakršnimi koli že katastrofami.

V mestu Dietikon je leta 1974 začela nastajati soseska zasebnih hiš, ki se ponašajo z veliko zelenimi površinami. Hiše so umeščene okoli umetnega jezerca, ki pozitivno vpliva na prebivalce, saj spodbuja umirjenost in občutek povezanosti z naravo. Tudi sicer je življenje v podzemnih hišah naravnano zeleno, prebivalci imajo na svojih ''strehah'' zelenjavne vrtove in sadna drevesa.

V teh domovih imata zemlja in zelenje tudi izolativno funkcijo. Arhitekt pravi, da za ogrevanje porabijo le tretjino energijo v primerjavi z običajnimi hišami. Zaradi odlične izolacije pa poleti ne potrebujejo hlajenja.

Stanovanja v soseski Lättenstrasse v Dietikonu so različno velika in merijo od 60 do 200 kvadratnih metrov. Čeprav so navzven videti majhna in skorajda neopazna so - prav nasprotno - prostorna in omogočajo prijetno bivanje.

Peter Vetsch je do sedaj uresničil že več kot 70 podzemnih domov!