Kako združiti najsodobnejše s tradicionalnim, moderno s preizkušenim in urbano z ruralnim? V biroju Arjen Reas so odgovor našli v uporabi tradicionalnih nizozemskih gradbenih materialov – opeke in slame – ki v nadvse modernih oblikah in dimenzijah učinkujejo presenetljivo pristno in izvirno.

Temelj nenavadne družinske hiše, ki od daleč spominja na velikansko balo sena, je betonska plošča, pod katero se v kletnih prostorih skrivajo garaža, shramba in servisni prostori.

Celotno pritličje, namenjeno dnevnemu bivanju in druženju, zavzemajo prostorna kuhinja, jedilnica in dnevna soba, ki se preko steklenih drsnih vrat na zadnjem delu hiše podaljšuje na tlakovano teraso in naprej v zelenje bližnjega travnika. Zgornje nadstropje s strmimi strehami zavzemajo spalnica, soba za goste in tri dodatne sobe s pripadajočimi kopalnicami.

Čeprav obenem, in to je še eden njenih paradoksov, niti v notranjosti ne skriva svoje „podeželske“ duše – tla pokriva kombinacija naravnega kamna in masivnega lesa, iz slednjega pa je izdelana tudi velikanska jedilna miza v pritličju. Tudi v prvem, podstrešnem nadstropju, so ruralni vplivi opazni v masivnih tramovih ostrešja, ki ostajajo popolnoma odkriti, duh gozda pa v hišo prinašajo številne lovske trofeje.

Glede na to, da je bila dokončana šele letos, je prezgodaj ocenjevati, ali je nenavadna nizozemska družinska hiša zgled za nove trajnostne, na tradicijo opirajoče se gradnje, ali pa gre le za modno muho, ki ne bo kos podnebnim vplivom.

Vsekakor pa ne gre pozabiti, da so pred stoletji slamnate strehe ob pravilni negi in vzdrževanju preživele več desetletij.