Stephena Vokinsa že vse življenje spremljajo bencinski hlapi in škripanje avtomobilskih zavor.

Od diplome dalje je redno zaposlen v britanskem narodnem prometnem muzeju v Beaulieauju (The National Motor Museum, Beaulieu). Vmes je izdal še štiri knjige, delal kot moderator TV oddaj in pisal za različne medije s področja avtomobilizma.

Ko je moral pred dobrim letom zaradi resne operacije glave nekaj časa preživeti v bolnišnici, je prišel na nenavadno idejo. Kako pustiti svoj pečat na svetu in se vpisati v svetovno zgodovino – s svetovnim rekordom?

In to ne kakršnim koli, temveč rekordom s svojega področja!

Odločil se je, da sestavi ekipo ljudi, ki bo izdelala najhitrejšo kosilnico na svetu.

Dotedanji rekord so z 80 milijami na uro – 128 kilometri na uro, postavili Američani, Vokins pa je bil prepričan, da lahko njegova kosilnica doseže 100 milj na uro oziroma kar 160 kilometrov na uro.

K sodelovanju je poleg ekipe inženirjev pritegnil tudi Dona Walesa, fotografa, ki se v prostem času že leta ukvarja tudi s postavljanjem hitrostnih rekordov, predvsem na električnih avtomobilih.

Da bi zadostila tudi uradnim pogojem za priznanje rekorda, se je morala ekipa projekta, poimenovanega RunningBlade (Dirkajoče rezilo), držati strogih pravil.

Osnovno vozilo je moralo biti (pred predelavo) standardna kosilnica znanega proizvajalca kosilnic, opremljena z vso mehanizacijo, potrebno za košnjo.

Na dan postavljanja rekorda so morali najprej dokazati, da še vedno deluje kot kosilnica, kasneje, med dirkanjem, pa so rezila lahko odstranili.

Vratolomne vožnje so se lotili v vasici Pendine, in sicer na sipinah, ki so prav zaradi svoje prostranosti priljubljena lokacija za podiranje hitrostnih rekordov že od začetka prejšnjega stoletja.