V Japonski prestolnici Tokiu majcena stanovanja niso nobena novost, že v 70-ih letih prejšnjega stoletja so namreč začeli postavljali „bivalne kapsule" - nekakšne kletke, ki so zložene druga na drugo tvorile stanovanjske enote za delavce v središču Tokia.

V osemdesetih se je prvo tovrstno stanovanje pojavilo tudi v Londonu - javnost je bila šokirana, ko se je predelana omara v stavbi nasproti slovitega Harrodsa prodala za 35.000 funtov.

No, danes ta ista omara drži tržno ceno okoli 110.000 funtov, neko angleško gradbeno podjetje pa je celo registriralo blagovno znamko Microflats, v okviru katere gradi majhcena (za tretjino običajnega enosobnega stanovanja), tovarniško izdelana stanovanja, namenjena nižjim slojem in mladim, ki prvič kupujejo stanovanja.

Celo v Ameriki, deželi brezmejnih step in prerij, kjer so še pred sto leti med naseljence razdeljevali cele doline, so se prebivalci velemest že navadili na stanovanja, manjša od tradicionalne ameriške podeželske verande.

Oglejte si nekaj stanovanj iz vsega sveta, ki bi se lahko potegovala za naslov najmanjšega stanovanja na svetu.

„Majceno in trendi" v Londonu

5,76 m2 velika omara v londonskem predelu Notting Hill je bila v stanovanje spremenjena leta 1980. Direktor podjetja, ki je imelo v lasti edvardijansko vilo, si je omaro takrat preuredil v provizorično stanovanjece za primere, ko je moral zaradi poslov čez noč ostati v Londonu. Danes stanovanje oddajajo, njegovo vrednost pa ocenjujejo na okoli 100.000 funtov.

Agencija, ki ga oddaja, stanovanje opisuje kot „majceno in trendi", ter poudarja, da gre za konfortno opremljeno nepremičnilo s kakovostnim lesenim podom in kromiranimi inštalacijami. V spodnji etaži se stiskajo kuhinjska niša, sobica za prhanje in prostor za garderobo, po lestvi pa se najemnik vzpne do svoje postelje. Agenti še dodajajo, da je stanovanje primerno za aktivne ljudi, ki veliko delajo, se radi družijo ter doma preživijo le malo časa.

"Kompaktna garsonjera" v Rimu

Malo stanovanje, ki ga prodajalec v oglasu predstavlja kot „kompaktno garsonjero", v izvirniku seveda ni bilo stanovanje, niti soba, pač pa omara, ki jo je uporabljalo strežno osebje. Iznajdljivi lastnik je omaro preuredil v mikrodomovanje v dveh etažah - v spodnji se ob vhodu nahaja kopalnica s tušem, straniščem in umivalnikom, iz nje pa po lestvi splezamo do zgornjega „nadstropja", komaj dovolj velikega za enojno posteljo.

Tu je tudi edino okno, ki ga je mogoče odpreti samo, če splezamo čez posteljo. Skozenj se ponuja čudovit razgled na središče mesta.

Stanovanjce se nahaja na Piazza di Sant' Ignazio, slikovitem rimskem trgu pred velikansko renesančno cerkvijo. Na drugi strani stavba meji na Palazzo Grazioli, impozantno palačo, ki trenutno služi kot rimska rezidenca Silvia Berlusconija.

Mikrostudio na Manhattanu

Zaarath in Christopher Prokop s svojima dvema mačkama že dobro leto živita v dobrih 16 m2 majhnem stanovanju na Manhattanu, ki sta ga lani kupila za okoli 150.000 dolarjev. Garsonjera v najvišjem, 16. nadstropju hiše, zgrajene pred II. svetovno vojno, je včasih služila kot spalnica ene izmed devetih služkinj, ki so skrbele za hišo.

A zakonca Prokop, ki sta pred tem živela na dobrih 80 m2, pravita, da ne pogrešata ničesar. Več težav imajo njuni prijatelji, ki na obisk nikoli ne pridejo za dolgo, saj se v stanovanju počutijo klavstrofobično.

Kljub majhnosti stanovanjcu s prelepim razgledom na okolico ne manjka prav nič - ima malo kopalnico, steno s kuhinjskimi elementi in prostorom za shranjevanje ter dvojno posteljo, ki zasede okoli tretjino vsega prostora.

Zaarath in Christopher zagotavljata, da ne pogrešata prav ničesar, da ju življenje na tako majhnem prostoru ne utesnjuje. Čez dve leti, ko bosta odplačala kredit, bosta lastnika (sicer miniaturnega) stanovanja na Manhattanu, na kar sta izjemno ponosna!

Življenje na 2 m2 v Pekingu

Rekorderka v „bivanju na malo" je prav gotovo 25-letna Kitajka Zhang Qi, ki se je maja letos vselila v najeto „stanovanje", veliko vsega 2 m2. Gre pravzaprav le za sobico z žimnico na tleh.

Zhang si kopalnico deli z drugimi najemniki, za zračenje pa v sobici brez okna skrbi strop iz žične mreže, podobne tisti za izdelavo ograj.

26-letnica, zaposlena v eni izmed pekinških oglaševalskih agencij, pravi, da v življenju v majcenem stanovanju zaenkrat uživa; no, njeni predhodniki niso bili tega mnenja.

Stanovanje je arhitekt Huang Rixin najprej hotel prodati. Ker kupcev za svojo „bivalno kapsulo" ni našel, je stanovanje oddajal delavcem. Drug za drugim so zaradi občutka klavstrofobije odšli, Zhang pa se je odločila, da ostane.