Da je iz mleka mogoče pridobivati tkanino, je znano že od tridesetih let prejšnjega stoletja, vendar pridelava nikoli ni bila okolju tako prijazna kot sedaj.

Oblikovalka je iznašla način, kako v postopku porabiti minimalno količino vode ter ga začeti in končati brez dodajanja vsakršnih kemijskih snovi. Uporablja mleko, ki bi bilo zavženo, kar predstavlja posebej ekološki pristop k oblikovanju in izdelavi oblačil.

Oblikovalkine redne stranke pravijo, da je tkanina zelo podobna svili. Je odličen regulator temperature in prijetna na dotik. Tudi posebne skrbi ji ni treba posvečati.

Edina kritika, ki se pojavlja med uporabniki je, da se oblačila hitro zmečkajo, v čemer se niti ne razlikujejo od marsikatere „klasične“ tkanine.

Ker so postala ta oblačila zelo zaželena med zvezdnicami, ki se rade pohvalijo, da nosijo „zeleno modo“, je oblikovalki precej naraslo povpraševanje. Zaradi le-tega je začela načrtovati tudi moško kolekcijo oblačil.

Pomembna korist pridelave tkanine iz mlečnih proteinov je v tem, da ta način za razliko od vzgoje in predelave bombaža, ne onesnažuje okolja s pesticidi, sam postopek pa traja le eno uro. Tako imenovana "mlečna tkanina" odlično prenaša barvanje, lahko se meša z ostalimi vrstami vlaken in je biološko razgradljiva.

Mlečni protein iz katerega so vlakna, bi naj imel tudi posebej ugodne učinke na kožo, podobne tistim, ki jih dosežemo z mlečno kopeljo.

Ker pri proizvodnji niso uporabljena nobena kemijska sredstva, so ta vlakna protialergijska. To velja tudi za tiste, ki so preobčutljivi na laktozo.