Velika piramida, bolj znana pod imenom Keopsova piramida, je del piramidskega kompleksa treh piramid na egiptovski planoti Giza. Zgrajene naj bi bile v dobi starega Egipta, več kot 2.500 let pred našim štetjem, služile pa so kot grobnice.

Smatra se, da je okrog 100 000 ljudi gradilo Keopsovo piramido celih dvajset let.

V Keopsovi piramidi, ki je visoka kar 147 m in zgrajena iz več kot dveh milijonov kamnitih blokov, se tako nahajajo tri pogrebne celice: ena je pod piramido, druga se imenuje kraljičina, tretja pa je kraljevska celica, v kateri se je nahajal tudi rdeč granitni sarkofag.

A francoski arhitekt Jean-Pierre Houdin je prepričan, da to niso edini prostori v piramidi. V notranjosti monumentalne kamnote konstrukcije naj bi se namreč nahajala še dva zaenkrat neodkrita prostora. V njih naj bi bilo po Houdinovem predvidevanju spravljeno pohištvo, ki naj bi ga faraon potreboval v posmrtnem življenju.

Svoje sklepanje je Houdin utemeljul na 3D simulacijah notranjosti piramide, ki jih je pripravil ameriški egiptolog Bob Brier, ter na grobnici Keopsovega očeta, faraona Snefruja, v kateri so našli podobne sobe.

A pot do dokaza njegove teorije ni lahka.

Že pred tremi leti je namreč Houdin na egiptovske oblasti naslovil prošnjo, da bi mešana skupina egiptovskih in francoskih strokovnjakov skupaj, seveda z največjo previdnostjo in neinvazivnimi metodami, raziskala notranjost piramide.

Prošnjo so takrat zavrnili, zato Houdin letos ponovno poskuša, tokrat z ekipo strokovnjakov iz kanadskega Quebeca, ki bodo poskušali dobiti dovoljenje za termično fotografiranje piramide.

Če bodo tokrat skrivnostni sobi res odkrili, bo to pomemben napredek pri odkrivanju egiptovske civilizacije in pomemben dosežek za Houdina.

Ta je sicer pred leti že presenetil s teorijo, da piramide niso bile zgrajene z zunanje strani, ampak z notranje navzven, po principu vzpenjajoče se spirale.