V Amsterdamu živi okoli tri četrt milijona ljudi, po nekaterih ocenah pa naj bi mesto skupaj z okolico štelo okoli milijon in pol prebivalcev. Ker številke naraščajo, na voljo pa je čedalje manj zemljišč, mestne oblasti razmišljajo o novih možnostih bivanja.

Tako je v vzhodnem delu Amsterdama nastala cela soseska modernih bivališč, ki so med seboj povezane s pomoli. Hiše, ki jih izdelajo kar v tovarni in jih na ''parcelo'' pripeljejo po vodi, so kolikor je mogoče prilagojene modernemu načinu bivanja.

Vsekakor pa so primerne predvsem za tiste, ki so zaljubljeni v vodo.

Rik Uijlenhoet, eden od prebivalcev soseske Ijburg. pravi, da se je moral na življenje v plavajoči hiši navaditi.

Hiša se denimo nekoliko zaniha, če mimo zapelje čoln, a sčasoma se človek tudi temu privadi. Ena od prednosti, ki jo vidi, je prevažanje s čolnom. Iz hiše namreč stopi neposredno v plovilo, s katerim se lahko odpelje po večini opravkov.

Drugi pomemben vidik pa je romantika življenja ob vodi. Spalni prostori se v njegovem domu nahajajo pod vodno gladino, zato je občutek nekoliko neobičajen.

Jutranji obisk terase s pogledom na vodno gladino pa fantastičen. Kot bi bil vedno na dopustu, pravi Rik.

Hiše v plavajoči soseski so sestavljene iz betonskega okvirja in obdelane z lesom. Čeprav bo šele čas zares pokazal, kakšne so prednosti in slabosti tovrstnih bivališč na vodi, pa nekatere prebivalce že danes skrbi dolgoročno vzdrževanje lesa, ki je nenehno izpostavljen soncu in vlagi. Pa tudi sicer se je bivanju na vodi treba nekoliko prilagoditi.

75 modernih plavajočih hiš namreč nima travnatega dvorišča, poleg tega je omejen tudi dostop do same hiše. Pomol je namreč v prvi vrsti namenjen pešcem in kolesarjem, parkirišča za avte pa so urejena na nabrežju.

Čeprav proizvajalec nudi več možnosti izvedbe hiše, so te večinoma trinadstropne. Spalni prostori se nahajajo v spodnjem nadstropju, in sicer pod vodno gladino.

Pritličje, v katerega se dostopa s pomola, je namenjeno dnevnim aktivnostim. V zgornjem nadstropju je terasa, namenjena zunanjim aktivnostim in uživanju na zraku.

30 odstotkov hiš v soseski je v lasti zasebnikov, 30 odstotkov je namenjeno neprofitnemu oddajanju stanovanj, 40 odstotkov stanovanj pa je namenjeno najemnikom iz srednjega razreda.