V Mexico Cityju se mestne oblasti in urbanisti že lep čas srečujejo z vprašanjem, kako rešiti prostorsko stisko v središču mesta. Potrebe po bivalnih, poslovnih, trgovskih in drugih kapacitetah in prostorih so vse večje, vendar jim zaradi strogih predpisov ni mogoče ugoditi.

Mehiška prestolnica je namreč gosto pozidana z zgodovinsko pomembnimi stavbami in ostanki azteških naselbin, ki so zgodovinsko zaščitene in jih tako ni mogoče rušiti, širiti ali kakorkoli spreminjati, za nove gradnje pa velja, da v višino ne smejo preseči osem nadstropij.

Kar pa je za kakršno koli javno zgradbo, ki naj bi zadostila sodobnim potrebam velemesta seveda veliko premalo.

Arhitekti iz biroja BNKR Arquitectura so si namreč zamislili stolpnico pod zemljo, nekakšen „zemljotičnik“, ki naj bi s 65 nadstropji segal kar 300 m pod zemljo.

Gradnja naj bi imela obliko štiristrane piramide – obliko, ki je že stoletja tradicionalno povezana s tem prostorom. Njeno „pritličje“, v tem primeru najvišje nadstropje oziroma etaža najbliže površini naj bi bil s steklom prekrit kvadrat velikosti 240 x 240 m, pod njim pa naj bi se vse do najgloblje točke nadaljevala odprtina, ki bo vsem nadstropjem omogočila dostop do svežega zraka in dnevne svetlobe.

Nenavadna velikanska zgradba, v kateri naj bi prostor našla stanovanja, pisarne ter nakupovalni in kulturni center, pa tudi zelene površine, je zasnovana tako, da mestni trg v popolnosti ohranja svojo podobo in funkcijo kot občasni prireditveni prostor, pa tudi pomembne zgodovinske zgradbe okoli njega ohranjajo svoj položaj in veljavo.