Kot na jugu tudi na severu Evrope otoki veljajo za ene bolj priljubljenih lokacij tistih, ki sanjajo o miru in pristnih lepotah narave.

Švedski arhitekt John Robert Nilsson je leta 2008 v otočju z imenom Värmdö, ki obkrožajo Stockholm, zadovoljnim lastnikom predal ključe, ki odpirajo vrata osamljene lepotice, ki je ''ujeta'' med morjem in pečinami. Njegovi kolegi Nilssonovo lepotico imenujejo kar "okras med nebom in zemljo".

Pri načrtovanju družinske hiše, v kateri je prostor za 10 ljudi, je namreč naravne lepote vključil v vse razsežnosti bivališča. Domovanje je namreč načrtoval tako, da se stanovalci skozi velika okna nenehno ozirajo v čudovito naravo, ki obkroža vilo.

Čiste in jasne linije, ki so del severnjaške kulture, je arhitekt podkrepil še z japonsko tradicijo. Stavba deluje kot neke vrste budistični tempelj miru, kjer se je mogoče v tišini in zelenju, ki ga prekinja samo pljuskanje morja, zares sprostiti in odmisliti vse nepomembnosti, ki skušajo na vse mogoče načine prežeti moderno življenje.

Vila v nobenem primeru ni razkošna. Arhitekt je pri gradnji švedske lepotice uporabil apnenec, beton, steklo ter jekleno konstrukcijo. Na 250 m2 je združil štiri sobe in tri kopalnice. Več kot polovico domovanja je namenil veliki dnevni sobi in jedilnici, kjer družina preživlja večji del dneva in od koder se razkrivajo omamno lepi razgledi po bližnjih otokih, zalivih in pečinah.

Ker družina živi v tesnem stiku z naravo, so v okolici uredili tudi sadovnjak, ki se raztegne v travnik, ta pa naprej v pomol in v peščeno plažo.