Poznavalci urugvajskemu letovišču Punta del Este pravijo južnoameriški Saint-Tropez. Tisti, ki dajo kaj nase in na svoje družabno življenje, pa zatrjujejo, da je Punta del Este edini kraj na svetu, kjer lahko človek dostojno preživi depresivni teden praznikov med božičem in novim letom.

A nekaterim srečnežem se ob koncu praznikov niti ni treba več vračati nazaj v mesto na delo, saj imajo ta privilegij, da so si na mondeni obali omisli tudi (bolj ali manj) stalno in popolnoma svoje bivališče.

Eden izmed takšnih srečnežev je tudi Alan Faena, priznani argentinski modni oblikovalec. Potem ko je očetovo tovarno tekstila razširil v eno izmed najuspešnejših modnih verig v državi, je blagovno znamko in proizvodnjo Via Vai leta 2000 prodal, danes pa večino leta preživi v svoji sončni rezidenci na Punta del Este.

Kot večina domov na tej čudoviti obali je tudi Faeneva rezidenca, v kateri nikoli ne manjka obiskovalcev in prijateljev, obdana z raznovrstno zelenjavo in slapovi pisanega cvetja. Skozi bujno zelenje potka pripelje do snežnobele, po vzoru tradicionalnih gradenj zgrajene hiše s prostorno leseno verando.

Namesto modernih senčil, ki bi pokvarile podobo hišice na plaži, prebivalce pred soncem varujejo razkošne lanene zavese, slikovit razgled pa lahko občudujejo iz udobne velike gugalnice.

Tako pri svojem delu kot v zasebnem življenju je Faena znan po svoji ljubezni do bogatega dekorja, živih barv in nenavadnih kombinacij. In brez pretiravanja bi lahko rekli, da si je pri svoji urugvajski rezidenci resnično dal duška.

Največji del hiše zavzema osrednja bivalna soba, ki po svoji vlogi daleč presega vlogo „običajne“ dnevne sobe – na sredi je razkošna jedilna miza, ob stenah udobne zofe, na drugi strani pa kraljuje velikanska lastnikova postelja in niša za trenutke, ko si Faena v polni hiši prijateljev zaželi zasebnosti.

Če vas čudi, kaj v „dnevni sobi“ dela postelja, potem verjetno ne poznate dnevne rutine na Punti.

Ritem: plaža – hrana – pijača – spanje se tu ponovi vsaj dvakrat dnevno, in popoldanski dremež je tu povsem običajen del dnevnih obveznosti. Dolgim dnevom, sonce namreč poleti zahaja šele po deveti zvečer, so prilagojeni tudi obroki in vabilo na večerjo ob 11. uri zvečer je tu nekaj povsem običajnega.

A vrnimo se v pisano rezidenco, za katero bi brez zadržka lahko dejali, da je pravo nasprotje danes tako priljubljenega minimalizma. V njej namreč plast za plastjo kraljujejo različni materiali, barve in slogi, ki pa kljub raznolikosti in navideznemu neredu delujejo presenetljivo harmonično.

Tla iz surovega lesa, pobarvanega v najrazličnejše mavrične barve, v vseh prostorih pokrivajo raznolike preproge, tradicionalno urugvajsko pohištvo iz evkaliptusovega lesa pa prekrivajo razkošna gvatemalska pregrinjala, pleti in šali.

Po policah, kotih in kotičkih so razstavljene pisane brazilske vaze, jedilno mizo pa krasi razkošen starinski baldahin, prinešen iz Argentine. Eklektično barvno shemo in drzno mešanico slogov dopolnjujejo zasloni z Balija in velikanski svečniki z religijskimi podobami.