Res je. Zveni kot znanstvena fantastika in v resnici tudi deluje tako. A zamisli o na vodi plavajočih mestih so se pojavljale skozi vso človeško zgodovino.

Malezijski arhitekt in oblikovalec Adre Bin Sarkum s svojo izjemno podvodno arhitekturo zgolj nadaljuje s težnjami o gradnjah, ki bi v prihodnje ohranjale človeško vrsto ter jim zagotavljale obstoj na Zemlji.

Samostojna plavajoča enota, poimenovana Water-Scraper, naj bi bila opremljena z najnovejšimi tehnologijami, za potrebe svojih prebivalcev pa naj bi sama pridelovala tudi električno energijo ter gretje iz obnovljivih virov energije, kot so veter, kinetična energija valov in sonce. Podvodni nebotičnik naj bi uporabljal moderne tehnike kmetijstva in omogočal pridelavo hrane.

Kot so si zamislil oblikovalci, bi balastni sistem podvodne strukture podpirale hobotnici podobne lovke, ki bi zagotavljale tudi stabilnost objekta. Višina Water-Scraperja naj bi bila blizu višine newyorškega Empire State Buildinga, iz vode pa bi gledal samo njen zgornji del, na katerem bi bile tudi zelene površine in gozdiček.

Nebotičnik prihodnosti je oblika futurističnega dizajna, ki se ukvarja s prilagajanjem svetu, kakršen naj bi ta bil čez desetletja. Zato se ne gre čuditi, če je bilo v zadnjih letih zaslediti veliko število projektov, ki bi človeku omogočali življenje na vodi.