46 letni inženir elektrotehnike je 30 metrov dolgo kopijo tesal kar na svojem dvorišču, v tem času je družinsko hišo napolnil z navtičnimi pripomočki, modeli in modelčki parnika, pa tudi s časopisnimi članki, poročili in zgodovinskimi analizami, ki so skušale obnoviti kratko življenje Titanika.

Sam pravi, da ga strast do morskih zgodb ga spremlja že od malih nog, ko mu je mama na slikovit način pripovedovala o morjeplovskih dogodivščinah različnih junakov. Ves čas pa se mu je pred oči vračala ena sama ladja.

Fraser pravi, da zanj ni lepše od Titanika in da se niti najbolj moderne ne ladje morejo primerjati z njo.

Pred enajstimi leti se je brezposelni Fraser začel ukvarjati z izdelavo modelčkov slavnega parnika, iz teh so rasli čedalje večji, vse dokler ni izdelal načrta v velikosti 1:10.

Največ težav je imel z nabavo materiala, a so mu na pomoč priskočili prijatelji in sosedi, ki so darovali les in žeblje. Pri izdelavi je skušal biti, kar se da dosleden. Poskrbel pa je tudi za delovanje mehanskih sistemov, v ladjo je namreč vgradil motorje, ki delajo na paro.

Obiskovalci njegove ladje bodo videli in doživeli resnično delovanje Titanika, saj se bo iz visokih dimnikov valil dim, odmevala bo sirena in utripale bodo luči kot na resničnem Titaniku, ki je živel le dobre štiri dni.

Slavnostna otvoritev Fraserjevega Titanika je načrtovana za naslednje leto. Ob 100 obletnici prve in zadnje plovbe Titanika želi Fraser ladjo odpreti javnosti kot muzej, zraven nje bo odprl bistro, v katerem bo obiskovalcem muzeja nudil osvežilne pijače.

S tem pa Fraserjevi načrti še zdaleč niso končani. Pravi, da je Titanik le osnova večjega muzeja na prostem, v katerem načrtuje tudi velike modele različnih ladij, podmornic, jadrnic in drugih morskih plovil, med drugim želi izdelati tudi Noetovo barko.