Ena izmed najbolj grozečih, pa tudi redkih mesojedih rastlin že po imenu ni prav nič prijetna: kobrina lilija oziroma Darlingtonia californica je edina rastlina iz rodu Darlingtonia.

Ta nenavadna rastlina osupljivega videza ima avtohtono rastišče v gorovjih Severne Amerike, njena posebnost pa je, da raste samo ob mrzlih potokih, ki se preko vsega leta napajajo z vodo iz staljenega snega.

Pri temperaturi vode nad 18 stopinj Celzija namreč njene korenine odmrejo, zato je tudi za gojenje nadvse zahtevna. V nenaravnem okolju rastejo le, če jih gojimo tako, da je voda, v kateri rastejo, stalno ohlajena.

Kobrine lilije so mesojede rastline iz družine Sarraceniaceae, ki plen – običajno manjše insekte – potrebujejo zato, da zadostijo svojim potrebam po hranilih, ki jih v revni prsti, na kateri rastejo, ni dovolj.

Z zanimivimi oblikami, privlačnimi barvami in sladkim nektarjem svoj plen zvabijo v podaljšana grla, kjer ga nato prebavijo s pomočjo posebnih encimov.

No, kljub svojemu grozljivemu imenu, ki so ga dobile zaradio nenavadne oblike, ki spominja na spodvito kobrino glavo, pa kobrine lilije še zdaleč niso najbolj srhljive mesojedke na svetu.

Pred nekaj leti je namreč mladi angleški raziskovalec v odročnem govovju Filipinov odkril rastlino, ki golta cele podgane.

Najditelj orjaške mesojedke, Stewart McPherson, raziskovalec in sodelavec naravoslovnega muzeja Redfern Natural History Museum iz angleškega Hamworthyja, je na orjaško, raziskovalcem do sedaj nepoznano mesojedo rastlino naletel bolj ali manj po naključju, med ekspedicijo, s katero je želel bolje raziskati že poznane mesojedke.

Novo eksotično vrsto so poimenovali Nepenthes attenboroughii po raziskovalcu in dolgoletnem sodelavcu programih o naravi angleške televizije BBC, Davidu Attenboroughu.

Eksotična mesojedka pravzaprav po svojem videzu in načinu lovljenja plena ni dosti drugačna od okoli 120 že znanih vrst mesojedih rastlin, kar jo dela posebej grozečo in nenavadno pa je njena velikost.

Zaradi prostornih žepov, napolnjenih z varljivim sladkim nektarjem, se vanjo namreč ne lovijo le žužki in hrošči, ampak tudi manjši vretenčarji.

McPherson je tako v žepih različnih primerkov te rastline med drugim našel tudi ostanke orjaških stonog, deset centimetrov dolgih pajkov in celo podgane.

Precej strašljivo, kajne? Po drugi strani pa bi se z njihovo pomočjo lahko tudi pri nas znebili včasih prav nadležnih glodalcev.