Ko je britansko-hrvaška ekipa arheologov in strokovnjakov ugotovila, da je 36 fragmentov okrasnih keramičnih figuric iz Vela špilje poleg mesta Vela Luka na Korčuli starih več kot 17 000 let, so bili neverjetno začudeni. Uradna znanstvena predpostavka je do takrat namreč govorila, da so se okrasni keramični predmeti na območju vzhodne in jugovzhodne Evrope pojavili nekaj tisoč let po zadnji ledeni dobi oziroma okrog 10 000 let pred našim štetjem. Pri tem so se sklicevali na ostanke keramičnih okrasov, ki so jih izkopali na Češkem.

Da je prazgodovinska skupnost umetnikov in obrtnikov obstajala že veliko prej, je zdaj nekaj povsem novega, odkritje, da so keramiko »izumili« že veliko prej, pa bo prav gotovo v marsičem spremenilo poglede na razvojno stopnjo in razumevanje starejše južno-evropske civilizacije.

Dr. Rebeca Farbstein z Instituta za arheološke raziskave na Cambridgeu je izjavila, da so na hrvaški Korčuli najdeni artefakti pripadali t.i. epigravettijanski civilizaciji, ki je živela na področju Balkana. Farbsteinova je tudi dejala, da najdeni keramični okrasi dokazujejo, da sta se umetnost in keramika razvijala vzporedno ena z drugim ter da bi bilo potrebno ponovno raziskati nastanek prazgodovinskih kultur na Balkanu, ki so se na tem področju razvijale in cvetele pred koncem ledene dobe.

Vseh 36 najdenih fragmentov okrasne keramike predstavlja koščke živalskih figuric, okrašenih s črtami, luknjicami in zarezami.

Profesor Preston Miracle (Cambridge), ki je prav tako sodeloval pri odkritju in raziskovanju najdbe na Korčuli, pa je dejal, da je zelo nenavadno najti okrasno keramiko, ki je toliko stara. Dodal je tudi, da se bo z dokazi o obstoju sofisticiranih in umetniško "nastrojenih" paleolitskih skupnostih prazgodovina za to območje Evrope pisala na novo.