Pred nekaj dnevi je Steve Hornsby na svojem vrtu v Dorsetu, na jugo-zahodu Anglije, naletel na precej nenavadne kroglice. Želejastega videza in rahlo modrikaste barve so takoj pritegnile njegovo pozornost. Anglež jih je skušal pobrati, a se je pri tem nemalo namučil, saj mu je material povzel med prsti. S pomočjo žlice mu je končno uspelo nabrati nekaj vzorcev.

Sam je bil mnenja, da so te morale priti z zadnjim dežjem in da so morda posledica onesnaženja zraka. Nekateri so bili mnenja, da je želejast material ostanek iker, ki so jih ptice med letom odvrgle na njegov vrt. Spet tretji so bili prepričani, da so kroglice povezane z neznanimi bitji iz vesolja.

Da bi prišel resnici do dna, se je Steven Hornsby obrnil na raziskovalce z Univerze Bournemouth. Ti so material vzeli pod drobnogled in takoj ugotovili, da ne gre za živo snov. Tako so že na samem začetku izločili idejo o ikrah.

Ker materiala ni bilo mogoče najti nikjer drugje kot na vrtu, so raziskovalci sklenili, da ''pošiljka'' ni mogla priti z neba. V nasprotnem primeru bi vsaj del kroglic moral biti na sosedovem vrtu, na strehi, na ograji, na cesti pred vrtom... pa tam ni bilo ne duha ne sluha o želeju.

Na podlagi dosedanjih analiz domnevajo, da gre za natrijev poliakrilat. To je snov, ki jo cvetličarji uporabljajo za negovanje rezanega cvetja oz. za podaljšanje življenjske dobe le-tega. Ker granule absorbirajo veliko vode, domnevajo, da so se v naravi, na dežju izjemno povečale in dobile neprepoznaven videz. Hornsby pravi, da z ženo tega zagotovo nista uporabljala, vendar pa ne gre izključiti tega, da je granule na njun vrt odvrgel kak otrok ali kdo od sosedov.

A za dokončen odgovor bo treba še nekoliko počakati, da bodo raziskovalci naredili vse predvidene analize. Medtem so nekateri še vedno prepričani, da gre za skrivnostno "sporočilo z neba", ki bi ga bilo treba razvozljati.