V tokratnem prispevku predstavljamo arhitektovo domovanje, ki je nastalo v opuščeni tovarni cementa v Barceloni z začetka 20. stoletja.

Tovarna je deloma že propadala – stopnice niso vodile nikamor, betonski stebri niso ničesar več podpirali, kosi železa so kar viseli v zraku ...

Ogromen prostor je arhitekta očaral.

Industrijski kompleks, ki je izgubil svojo primarno namembnost, je Boffil revitaliziral na zares svojevrsten način. Velikim in visokim industrijskim halam, iz katerih veje duh množične proizvodnje, je vdahnil dobršno mero zasebnosti in intimnosti.

A če je arhitektu uspelo korenito poseči v notranjost objekta, pa je bil ta pri spreminjanju zunanjosti skorajda nemočen.

Stavba z visokimi stebri in velikimi ter ozkimi okni spominja na dvorec ali katedralo. Bivša tovarna pa ni samo Boffilov dom, pač so v njej tudi pisarne, laboratoriji ter dvorane namenjene raznovrstnim razstavam, predavanjem in koncertom.

Svoj čar bivanju v industrijskem kompleksu daje tudi ogromen vrt – evkaliptusi, palme, oljke in ciprese navdušujejo Boffila in njegove goste!

Brez dvoma zanimiva revitalizacija opuščenega objekta!