Lizbona, glavno in največje mesto Portugalske ter najbolj zahodna evropska metropola, je znana po svoji izjemno bogati arhitekturi, saj lahko še danes povsod najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe.

Prekrasno stanovanje, ki ga vidite na fotografijah, je iz leta 1850, zgrajeno skoraj sto let po grozljivem potresu, ki je leta 1755 prizadel Lizbono in uničil 85 odstotkov mesta.

Potres je imel ogromne razsežnosti, pesnitev o njem je napisal sam Voltaire ("Poeme sur le desastre de Lisbonne"). Mesto so po potresu obnavljali kar nekaj časa, posledično pa so zidali veliko močnejše in odpornejše stavbe.

Danes je Lizbona znana po tem, da je arhitekturno eno najbolj pestrih in barvitih evropskih mest. Poleg tega naj bi veljala kot mesto z najglobljo dušo, je močna in strastna prestolnica, polna spominov, hrepenenja in nostalgije, kar se izraža tako v sodobni arhitekturi kot notranjem stilu opremljanja hiš in stanovanj.

Družina, ki se je lotila prenove 150 let starega stanovanja, je želela v svoje lizbonsko stanovanje vnesti duh novega časa.

Končni rezultat je osupljiv, saj se modernizem in pristnost srečujeta na vsakem koraku, stanovanje pa zaznamujejo bartvitost, živahnost, življenjskost, strast, dober okus in unikatni kosi lesenega pohištva s patino preteklega.

Njihov namen je bil tudi, da bi imel vsak prostor, vsaka soba, svojo temo, a na koncu so nekako prevladala "odštekana" 80. leta prejšnjega leta. Disco mrzlica, močne barve, ABBA, bleščice, kič in glamur...

Za podlago so uporabili belo barvo, ki so ji dodajali - kot sami pravijo - smisel. Z belo barvo naj bi prostor naredili bolj živ in moderen.

Lizbonska družina je prenovo opravila popolnoma sama, brez arhitektov in brez strokovnih svetovalcev. Ob tem pa naj bi tudi neizmerno uživali in se zabavali.

Vsaj po slikah sodeč je bil njihov trud uspešen.