Ta tokijski dom je svojevrsten modernističen primer, kako je možno izkoristiti površino v mestu, in ji dati večnamenskost. Ali še bolje, kako biti ekonomičen ter zemljišče za stavbo istočasno uporabiti tudi za parkirno mesto.

Hiša, ki vam jo predstavljamo, stoji na vogalu ulice, in meri zgolj 56 kvadratnih metrov. Pod njo se nahaja lahko dostopno parkirišče, sama hiša pa ima tudi veliko okno, z veliko količino dnevne svetlobe.

Arhitekt, ki združuje družbeni, okoljski ter funkcionalistični princip oblikovanja in gradnje, je znan tudi po tem, da kombinira arhitekturo z japonsko umetnost. V tem primeru je za vzorec ali model vzel origami, skoraj tisoč let staro japonsko umetnost zgibanja papirja.

Hiša si je prestižno ime rezidenca zaslužila zato, ker zagotavlja vse potrebno za mirno življenje v velikem mestu - zadostno kvadraturo, svetlobo in - parkirno mesto! Ne glede na precej zapleteno origami obliko oziroma abstraktni videz, naj bi bila hiša stabilna.

Pa še za dodatek: na Japonskem je umetnost zgibanja papirja pri otrocih in odraslih še danes enako živa in priljubljena kot pred več sto leti. Origami zahteva zbranost, spodbuja domišljijo in uri ročne spretnosti.

Kot vidimo, je origami lahko zelo koristen tudi v arhitekturi. Moda pa je ta model, ki ga je predstavil japonski arhitekt, model prihodnosti.