Javne ulične inštalacije so običajno poziv prebivalcem mest in mimoidočim k razmisleku o določenem družbenem problemu. So kritične in opozarjajo, celo pozivajo k ponovnem razmisleku o vprašanju, ki ga postavijo v središče.

Mark Jenkins (letnik 1970), ki se je zaradi svojih provokativnih uličnih inštalacij uvrstil med najbolj znane sodobne umetnike, še kako rad odpira pereča družbena vprašanja. Kot pravi, je ulica njegov oder, na katerem so ljudje oziroma naključni mimoidoči igralci.

Glede na to, da je res težko prezreti njegove ulične postavitve, v katerem koli mestu na zemeljski obli se že pojavi, pa je odziv ljudi na njih tisto, kar njegovo delo osmisli, pravi Jenkins.

Njegove skulpture ljudi in živali, ki jih izdeluje s pomočjo selotejpnega traku, se znajdejo v čudnih situacijah in marsikoga zmedejo. Tudi razjezijo do te mere, da pokličejo policiste, kar se mu je že nekajkrat tudi zgodilo. A tudi ti so zanj prav tako del igre oziroma igralci v njegovi postavitvi.

Avtor o svojem delu pravi, da je to polno tveganja, ki ga mora kot umetnik pač vzeti v zakup. In čeprav se to mnogim morda zdi absurdno, je za njimi vedno neka filozofija, čeprav še tako čudna.

Od človekovih stisk, opozarjanja na mestno nesnago ali na pozabljene mestne površine do ustvarjanja skrajnih situacij s kančkom črnega humorja, ki naj bi v vsakodnevni mestni utrip vnesle nekaj novega …

Jenkins svojo tehniko izdelave različnih objektov iz življenja iz traku tudi poučuje na različnih tečajih po ZDA in tudi širše.