Antarktika je med sedmimi zemeljskimi celinami peta po velikosti. Velikost njene površine se spreminja z letnimi časi. Poleti meri približno 14,2 milijona kvadratnih kilometrov, kar je približno dvakratna velikost najmanjše celine Avstralije oziroma polovica površine ZDA. V zimskih mesecih se površje Antarktike dvakrat poveča.

Več kot 99 odstotkov površja je (bilo) prekritega z ledom, a skrbi so se povečale, ko so znanstveniki ugotovili, da se »najhladnejše mesto« na Zemlji tali. Topljenje večnega ledu z Antarktike številni povezujejo z ozonsko luknjo in podnebnimi spremembami.

Satelitske meritve britanske znanstvene odprave so pred nekaj leti pokazale, da se ledeniki Pine Island, Smith in Thwaites tanjšajo po 9 metrov na leto.

Vodja odprave, Hamish Pritchard, je vrsto leto raziskoval, kako podnebne spremembe vplivajo na taljenje ledu. Znanstveniki so pri tem opravili na tisoče meritev tako temperature zraka kot spremljanj ledenikov in morskih tokov. Eden od zaključkov je bil, da za večino taljenja ni kriva višja temperatura zraka, pač pa hitrejše drsenje ledenikov zaradi stika z morjem. Kot so povedali na podlagi raziskav, naj bi višje temperature zraka sicer prispevale k taljenju na površini, a še večje izgube ledu naj bi povzročali toplejši morski tokovi.

V zadnjih objavah rezultatov raziskav britanske odprave, ki jo v okviru programa Ice2sea financira EU, je zapisano, da je izjemen napredek raziskave v tem smislu, da bo v bodoče veliko večja pozornost usmerjena vodam oziroma oceanom, ki obkrožajo ledenike. Prepričani so, da jim bo to omogočalo napovedovati, kako se bodo ledeniki topili.