Bivalna ladja oziroma plavajoča bivalna enota Trilobis 65 je ime dobila po trilobitih, preprostih majcenih bitjih, ki so v oceanih živela pred 500 milijoni let. A razen podobnosti v obliki s (pra)živalcami nima prav dosti skupnega, gre namreč za zelo zapleteno, visoko tehnološko bivalno plovilo.

Trilobis 65, ki v dolžino meri 20, v širino pa 13 metrov, s svojo obliko morda spominja na leteče krožnike, kakor so jih upodabljali v znanstvenofantastičnih filmih sredi prejšnjega stoletja, materiali in tehnološke rešitve, ki jih ponuja, pa so plod najnovejših odkritij.

Pa vendar pri plovilu še zdaleč ne gre le za dokazovanje zmogljivosti tehnologije in genialnosti njenih snovalcev – prav nasprotno, Giancarlo Zema je Trilobis 65 zasnoval z jasnim namenom u udobju in funkcionalnisti za uporabnika.

Ena izmed najbolj presenetljivih lastnosti (v primerjavi z ladjami, ki smo jih vajeni) je, da je že pri sami zasnovi Trilobisov predvideno njihovo povezovanje v plavajoča naselja, v katera se bodo posamezna plovila preprosto povezovala na principu sestavljanke.

Notranjost bivalnega plovila je Zema razdelil na štiri nadstropja – štiri funkcionalno določene enote, povezane s spiralnim stopniščem.

Na vrhu se odpira pogled na krmilno ploščad s kabino in opremo za komuniciranje, dobre tri metre dvignjeno nad morje. V veliko polkrožno okno, ki bi zaradi svoje velikosti sicer lahko predstavljalo veliko potrato energije, je vgrajen zapleten fotovoltaični sistem, ki plovilo oskrbuje z energijo.

Nadstropje niže je dnevnobivalni del s sodobno opremljeno kuhinjo, jedilnico in tremi sedežnimi prostori, vse to s čudovitimi panoramskimi pogledi na ocean, polovico prostora pa predstavlja prostorna terasa. Še nadstropje niže je spalni del z dvema enojnima in dvema dvojnima spalnicama, vsaka pa ima tudi svojo en-suite kopalnico.

Najnižje „nadstropje“, ki se začne okoli tri metre pod vodno gladino, je opazovalna kabina s šestimi stoli in 360-stopinjskim razgledom ter reflektorji, ki osvetljujejo morje in dno.

Osupljivo dovršeno bivalno plovilo poleg tega, da omogoča udobno bivanje, poskrbi tudi za premikanje; čeprav ni izdelano za čezoceanske plovbe, se namreč lahko premika s hitrostjo do sedem vozlov in omogoča raziskovanje in opazovanje predvsem priobalnega pasu morskega dna in grebenov.