Projekt znotraj projekta

Celodnevna umetniška akcija Dan s kozo, ki danes (31. avgusta 2010) poteka na zapuščenem zemljišču na stičišču Resljeve in Masarykove ulice, le streljaj od glavne železniške postaje, je del projekta Onkraj gradbišča.

S tem „projektom v razvoju“ organizatorji iz KUD Obrat opozarjajo na potencial mestnih degradiranih območij in vabijo k skupinskim (upo)rabam zapuščenih ali zanemarjenih zemljišč v mestu, ki jih v prestolnici ni malo.

Z nekaj entuziazma in sodelovanjem okoliških prebivalcev bi to in druga zanemarjena zemljišča lahko spremenili v dinamične skupnostne prostore, namenjene vrtovom ter kulturnim, umetniškim, izobraževalnim, gurmanskim in drugim vsebinam, so prepričani v KUD Obrat.

Zelen prostor za prebivalce urbanega središča

O tem za kakšno zemljišče oziroma vrt gre, komu bo namenjen in kakšno vlogo igra koza Hana, smo povprašali iniciatorko projekta Dan s kozo, umetnico Polonco Lovšin.

Ker je v urbanih središčih dragocena vsaka zaplata zemlje, še posebej pa zelenice in parki, so skupaj s skupino arhitektov in umetnikom zasnovali načrt, da bi zapuščeno gradbišče zopet odprli in ga v sodelovanju z okoliškimi prebivalci uredili tako, da bi začasno služil kot funkcionalen, uporaben skupinski vrt, za katerega so prebivalci stanovanjskih blokov sicer prikrajšani.

„Odziv sosedov in okoliških prebivalcev je kar dober,“ pravi Lovšinova. „Sprva so bili predvsem radovedni, ko pa so jim projekt predstavili, se jih je nekaj odločilo tudi za aktivno sodelovanje.“

Tako so v preteklih dveh tednih sodelavci KUD Obrat s pomočjo zavoda Bunker in nekaterih stanovalcev odprli gradbišče, naredili vrata, očistili zaraščeno zemljišče in pripeljali prve kupe zemlje, na katerih bodo, tako upajo, kmalu zrasli prvi zelenjavni vrtički.

Koza kot „naravni urbanist“

„Gre za razgiban teren – napol zabetoniran, zasut s peskom in delno zaraščen, pravzaprav za pravo zapuščeno gradbeno jamo. To je teren, na katerem se od vseh živali najbolje počuti prav koza“, pojasnjuje Lovšinova.

„Poleg praktičnega vidika je bil izbor koze zamišljen tudi simbolično, malce ironično. V nasprotju z načrti arhitektov in urbanistov, ki ponavadi sledijo ortogonalni mreži ima koza popolnoma drugačno logiko. Živali ne zanimajo pravi koti, estetika in pravila, giblje se glede na to, kje najde hrano in pri tem raziskuje robove in meje zemljišča,“ pravi Lovšinova, ki kozino gibanje skrbno spremlja in mapira, na podlagi risb pa bo nastal predlog za edinstveno oblikovno zasnovo in ureditev vrta.

„Z vključitvijo živali v projekt, ki se izvaja v urbanem prostoru, raziskujem tudi odnos človeka z domačo živaljo. Udomačena žival, kot je na primer koza, nam je danes namreč hkrati tako odtujena, da v mestu zbuja veliko pozornosti in zanimanja.“

Urbano vrtnarjenje v Evropi

Projekt Onkraj gradbišča je poleg urejanja degradiranih urbanih zemljišč raziskuje tudi možnosti lokalnega pridelovanja hrane v urbanih središčih in raziskovanjem funkcije in možnosti za življenje domačih živali v mestu.

Kot pove Polonca Lovšin ne gre za slovensko posebnost. „V nekaterih velikih mestih, na primer v Parizu in Amsterdamu, poznamo že kar nekaj takih uspešnih iniciativ. Tovrstne projekte imenujemo 'participatorni urbanizem'.'"

Cilj teh projektov je, da se vanje vključijo in čim bolj angažirajo okoliški stanovalci, ki projekt nato vodijo sami, v prostem času, kar izboljša kakovost njihovega življenja v urbanem okolju, še dodaja umetnica.