Med sprehodi po londonskih ulicah je namreč vsak dan naletel na desetine zavrženih, posušenih (bivših) novoletnih drevesc, ki so ga napeljala na razmislek, kako jim vdahniti novo življenje.

Na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil med študijem na londonski umetnostni akademiji Royal College of Art, je zasnoval serijo pohištva, izdelanega iz delov zavrženih novoletnih smrečic.

„Že v času študija me je zanimalo, od kod v londonske lesarske delavnice prihaja les,“ začetke svojega projekta pojasnjuje Fabinen. In tako je po naključju izvedel, da največ lesa – kar okoli milijon smrečic – v britansko prestolnico pride ravno v času božičnih praznikov. A že v prvih dneh novega leta navdušenje nad zelenim okrasjem zbledi, domovi Londončanov se vrnejo v vsakdanjo podobo, smrečice pa končajo v smetnjakih, na pločnikih in v zapuščenih ulicah mesta.

Ker se mu takšno ravnanje zdi neodgovorno in potratno, se je Fabien pred dvema letoma – v začetku leta 2009 – lotil predelave zavrženih smrečic v pohištvo. „Večino smrečic najdem in poberem sam na ulici, nekatere pa mi prinesejo prijatelji,“ pojasnjuje Fabien.

Za en kos pohištva, na primer stol, porabi dve do tri smrečice, zgornja ploskev pa je ponavadi izdelana iz koluta debla debelejše smrečice ali lesenega podstavka za smrečico. Čeprav Fabien pravi, da les novoletnih smrečic ni najbolj kakovosten, saj zraste prehitro, ne zavrže prav nobenega dela smrečice. Celo smolo in iglice zmeša in predela v nov, prožen, pleksiju podoben material.

Fabien je na svojem projektu sprva delal sam, ker pa je bilo zanimanje vse večje, se je letos povezal z galerijo Libby Sellers. Tja bodo tisti, ki bodo želeli, da bi njihova smrečica dom krasila tudi po praznikih, prinesli odrabljeno novoletno jelko, čez nekaj dni (in ob doplačilu okoli 400 funtov) pa iz galerije odnesli unikaten kos pohištva iz masivnega lesa.

Domiselno in okolju prijazno, ni kaj!