Alexandre Farto, ki se pod svoje umetnine podpisuje kot Vhils, se je z ulično umetnostjo začel ukvarjati pri rosnih trinajstih letih, ko je poslikoval vagone vlakov na železnici blizu svojega doma v portugalskem mestecu Seixal.

Deset let kasneje njegove umetnine krasijo stare fasade na Portugalskem, v Italiji, Moskvi, Londonu in v New Yorku. Ljubitelji njegove umetnosti si niso edini, ali gre za ulično umetnost, „obrnjene“ grafite ali arhitekturne skulpture, vsi po vrsti pa priznavajo, da so njegova dela enkratna in fascinantna.

Pri svojem ustvarjanju – Vhils se je v zadnjem času posvetil vrisovanju portretov fasade in zidove – umetnik uporablja kombinacijo običajne grafiti tehnike, šabloniranja (stencling) in dolbenja ter praskanja, zaradi česar njegova oprema poleg običajnih sprejev in šablon obsega tudi številna običajna in pnevmatična kladiva, krampe in orodje za dolbenje.

S pomočjo teh na videz robatih orodij pod spretnimi rokami 23-letnega umetnika nastajajo portreti, izdelani z navdušujočo natančnostjo in pozornostjo do detajlov.

Velikosti serije obrazov, ki jo je umetnik poimenoval kar „Scratching the surface“ oziroma „Praskanje površine“, so raznolike – od velikanskih, več metrov visokih portretov, ki krasijo celotno pročelje stavbe, do majhnih, komaj opaznih sličic na fasadah, za katere ne moreš biti prepričan, ali sploh resnično gre za sliko, ali pa le za neverjetno igro svetlobe in senc, ki na zid rišeta duhove iz zapuščenih mestnih hiš.