Kakovost lesa je ključnega pomena

Les je naraven material in kot tak ne vsebuje strupenih snovi, je izjemno elastičen in je tudi dober zvočni izolator – prav zaradi teh in številnih drugih prednostih veljajo zato lesene strešne konstrukcije za najpogostejše pri strešnih konstrukcijah. Poleg tega je izdelava lesene strešne konstrukcije najlažje izvedljiva, zato se pri gradnji enodružinskih hiš najpogosteje odločijo prav za takšno vrsto strešne konstrukcije. Da pa bi življenjska doba lesa ostala čim daljša, je pomembno, da izberemo kakovosten les in ga tudi pravilno vgradimo.

''Zaradi prožnosti se pri nas najbolj uporablja smrekov les,'' pove Toni Žagar, ki se s krovstvom ukvarja že 22 let, in doda, da je ključnega pomena za dolgo življenjsko dobo ostrešja in strehe to, da je les predvsem zdrav, kar je treba kontrolirati že na žagi, ter da je osušen. ''Pod kritino Gerard mora biti obvezno zračno sušen les. Zelo pomembno je, da je les sušen, mokrega lesa ni primerno vgrajevati, ker je potem zanimiv za škodljivce in tudi plesen. Če pa je les ustrezno zaščiten, podaljšamo njegovo življenjsko dobo.'' Sicer pa je za vse vrste kritin pomembno, da je les kakovosten, razlika je samo v dimenzijah. ''Težja, kot je kritina, večji volumen mora imeti les,'' še doda.

Vlaga in sonce sta velika sovražnika lesa

Kot smo že omenili, je pomembna tudi ustrezna vgradnja, saj mora biti les zaščiten pred vlago. Les, izpostavljen dežju, snegu in tudi sončnim žarkom, hitro propada, kar se sprva kaže v spremembi barve lesa (les posivi), nato pa ta tudi razpoka. V začetku so razpoke površinske in majhne, sčasoma pa se poglobijo, še posebej v zimskem času, ko v njih zmrzuje voda. ''Pred padavinami ga zaščitimo že z ustreznim načrtovanjem in samo izvedbo strehe, pri kateri zagotovimo suhost lesa. To pomeni, da mora imeti streha predvsem ustrezen nagib, napušč in kritino ter tudi detajle obrob,'' pove naš krovec.

Tam, kjer je les kljub dobremu načrtovanju izpostavljen raznim vremenskim vplivom, je treba poskrbeti za ustrezno zaščito: ''Dobro je, da je les pred vremenskimi vplivi zaščiten. Sicer za smrekov les velja, da naj ne bi bil izpostavljen dežju. Če pa že je, je nujna zaščita z lazurnimi premazi. Priporočajo se tisti na osnovi vode, saj so okolju prijaznejši,'' pove TOP mojster, ki se poleg krovstva ukvarja tudi s tesarstvom in kleparstvom. Sicer pa razpoke tudi omogočajo prodor glivam, ki povzročijo okužbe lesa in tako le-ta začne gniti.

Stran z zajedavci in s plesnijo

Les je naraven material in kot tak ima veliko 'sovražnikov'. Nanj najbolj negativno vplivajo zajedavci in tudi plesen. Toni nam je svetoval, kaj storiti v tem primeru: ''V osnovi, če bi bil les res idealen, posebna zaščita ne bi bila potrebna. Ker če je les suh in zdrav, ni zanimiv za zajedavce. Če pa ti pogoji niso čisto idealni, je pa dobro, da je preventivno zaščiten – proti zajedavcem in proti lesni gnilobi. V tem primeru naj bo zaščita čim bolj okolju prijazna, torej naj bodo premazi na osnovi vode. Na lesu bi morala biti čim dlje obstojna, med spiranjem z lesa v zemljo pa čim prej razgradljiva.''

Kaj pa protipožarna zaščita?

Ko smo se dotaknili protipožarne zaščite lesa pri strešnih konstrukcijah, nam naš krovec pove, da se to v praksi zelo malo uporablja, saj se ljudje čedalje bolj nagibamo k ekologiji, protipožarni premazi pa niso najbolj okolju prijazni. ''Namen protipožarnih zaščit je, da podaljšajo intervencijski čas – torej pozneje se vname, vendar se vname v vsakem primeru, če je že to namen. In mislim, da je to tudi bolj namenjeno za javne, večje objekte. Pri individualnih hišah tega praviloma ni.''