Poskusite!

Ribez in kosmulje, pa tudi robidnice, maline, dren ter sadno drevje, predvsem slive, jablane, hruške in ringloji, so že dolgo zvesti prebivalci večjih in manjših vrtov pri nas. Za tiste, ki so se naveličali obiranja vedno istih grmičkov, ali pa si morda tudi pri vrtnarjenju želijo nekaj vznemirjenja in presenečenja, poskusite jagode goji – majceni rdeči sadeži, ki v sebi skrivajo številne vitamine in zdravilne učinkovine.

Kaj je goji in od kod prihaja?

Goji jagoda oziroma navadna kustovnica (Lycium barbarum) je trajna, listopadna zdravilna rastlina. Doma je na severu Kitajske, pod himalajskim gorovjem, v naravi pa jo najdemo tudi v nekaterih evropskih državah, na primer v Veliki Britaniji, Romuniji, Bolgariji.

Rastlina sodi v družino razhudnikovk in je tako sorodnica nekaterih dobro poznanih vrtnin - krompirja, paradižnika, paprike in jajčevcev. Navadna kustovnica raste kot grm in doseže višino do približno treh metrov, njene veje pa so povešajoče

Kako jo gojimo?

Grmi z goji jagodami so nezahtevni in enostavni za vzgojo. Gojimo jih na prostem in sadimo na sončna mesta – bodisi na njiivo, vrt ali v lonec. Podobno kot za ostale grme in drevesa je najprimernejši čas za sajenje pomlad ali jesen.

Ob sajenju sadilno jamo izdatno pognojimo z organskim gnojilom (kompost, hlevski gnoj in podobno) oziroma gnojili, bogatimi s fosforjem in kalijem. Grm dognojujemo sproti, vsako leto, vendar ne z dušikovim gnojilom, saj to povzroči bujno rast, a slabo rodnost.

Grm cveti vijolično, plodovi, ki se pojavijo med julijem in septembrom, pa so ovalni in močne rdeče barve. Ker raste zelo hitro – tudi do 2,5 m na leto – pa zahtevajo redno spomladansko in poletno rez.

Rastlina cveti z vijoličnimi cvetovi in rodi od julija do septembra značilne rdeče plodove. Navadno je rastlina rodna pri 2-3 letih, v prvih letih pa potrebuje za zdravo rast količek za oporo.

Ker so prilagojeni na razmere pod Himalajo, grmi goji brez težav prezimujejo tudi v našem podnebju, prenesejo namreč temperature vse do -25 stopinj.

Zdravilni učinki

Posušene jagode ali sok iz goji jagod je v tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski medicini prisoten že tisočletja. V kitajskih legendah se goji jagode omenjajo kot sadež s super močjo, s katerim so ozdravili kralje, bojevniki pa so jih uživali pred odhodom v boj.

Goji jagode vsebujejo številne vitamine, aminokisline in druge aktivne snovi (polisaharidi, zeaksantin…), zato dobrodejno in celo zdravilno delujejo ob številnih zdravstvenih težavah.

Med drugim jih priporočajo za krepitev telesa po bolezni in med okrevanjem, regeneracijo tkiva, dvig nizke življenjske energije in odpravo utrujenosti ter šibkosti, razstrupljanje, izboljšanje vida, zdravljenje bolečin v sklepih in sladkorne bolezni, za zaviranje staranja in rakavih obolenj, delujejo pa tudi kot afrodiziak in odpravljajo impotenco in neplodnost.
Ker so surovi plodovi zelo neobstojni, jih navadno shranjujemo in uživamo posušene.

Priporoča se količina med 20 in 40 g na dan; lahko jih dodamo kosmičem za zajtrk, v solato, sadni napitek ali kroglice iz suhega sadja.