Norveški arheolog Jan Magne Gjerde je v okviru odprave svoje univerze s kolegi in kolegicami raziskoval ruske gozdove v bližini jezera Kanozero. Gozdovi se nahajajo na območju Murmanske oblasti na skrajnem severozahodu Rusije, le kakih 200 kilometrov vzhodno od meje z Norveško in Finsko.

V samem gozdu pa jih je čakal res svojevrsten zaklad, za kakršnega je Gjerde celo prepričan, da ga v življenju nikoli več ne bo našel. Raziskovalci so sicer pričakovali, da bodo v gozdu naleteli na kar nekaj skalnih slik oziroma petroglifov, kot pravijo človeškim vrezninam na skalah, ki pričajo o bogati človeški kulturi izpred mnogih stoletij.

A na njihovo ogromno presenečenje so naleteli na zbirko več kot 1000 petroglifov, najstarejši naj bi bil star kar tam blizu 6000 let. Arheologom je zastal dih ob pogledu na dobro ohranjene podobe na skalah, ki jih je človeška roka vrezavala in pričala o vsakdanjem življenju v davnini, ko sta bila človek in narava, ter vsa v njej živeča bitja v veliko večji meri soodvisnosti.

Vodja odprave Gjerde je bil toliko bolj presenečen, saj je iz ohranjenih petroglifov moč celo razbrati zgodbe, ki so med seboj povezane in v katerih si dogodki sledijo. Kot pravi, je to nekako ena od prvih oblik risanega stripa, vsaj v tem delu sveta. Prizori tako pripovedujejo zgodbo o lovu na medveda, v kateri mu lovec sledi po hribu na smučeh. Ko pride na vrh hriba, se spusti po njem, si sname smuči, naredi nekaj korakov in puščico usmeri v plen.

Poleg medvedov v kamen izrezljane podobe vključujejo jelene, ladje, kite, bobre, ljudi itd.