Kot je znano iz zgodovine, so bil prvi deli zidu so zgrajeni pred več kot 2000 leti, obnovili in podaljšali pa so ga v času vladavine dinastije Ming (1368-1644) spričo grožnje vdorov severnih plemen. Zid je plod večstoletnega dela milijonov rok in skupna stvaritev ene celotne civilizacije.

Tako kot o njegovem nastanku je bilo vedno veliko govora tudi o njegovi dolžini. Prvotne ocene, ki so v glavnem temeljile na zgodovinskih podatkih, so govorile o dolžini od 3000, pa vse do 5000 kilometrov.

A novejša merjenja, pri katerih so si strokovnjaki pomagali z navigacijskim sistemom in infrardečo tehnologijo, so pokazala, da se zid razteza na 8851,8 kilometra, kar je precej več od večine zgodovinskih ocen.

Skupina britanskih raziskovalcev, ki jih vodi zgodovinar William Lindesay, pa je v svet poslala novo sporočilo. Pravijo namreč, da so prišli do novega odkritja o kitajskem zidu, in sicer, da se ta nahaja tudi zunaj kitajskih mej. Lindesay, ki se z raziskovanjem kitajskega zidu ukvarja že 25 let, pravi, da so del zidu odkrili v provinci Ōmnōgovi, občutljivi regiji okrog 40 kilometrov severno od kitajsko-mongolske meje.

Šlo naj bi za graditev, ki je bila nekoč najdena in izgubljena v osrčju mongolske puščave Gobi. Na zemljevidih je bila do zdaj označena kot "Džingiskanov zid«, saj so zgodovinarji mislili, da ga je dal zgraditi legendarni mongolski bojevnik in osvajalec Džingiskan.

A kot sedaj trdijo britanski raziskovalci, ta del zidu pravzaprav pripada Velikemu kitajskemu zidu ter da gre za prvi del te veličastne gradnje, ki je bil najden zunaj kitajskih meja. Senzacionalna zgodba o pozabljenem delu kitajskega zidu, ki leži v mongolski puščavi Gobi, je bila objavljena tudi v reviji National Geographic.

Vsekakor gre za občutljivo temo, saj bi dejstvo o kitajski gradnji v Mongoliji lahko pričalo o tem, da je šlo nekoč za kitajsko ozemlje.

Raziskave o sestavi in ozadju gradnje zidu se nadaljujejo.