Brez čebel na našem vrtu ne bi bilo toliko različnih vrst sadja in zelenjave ter tako lepih cvetic na vrtu in travniku. To pomeni, da večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje  za opraševanje čebele, za kilogram medu pa morajo čebele obleteti kar štiri milijone cvetov in preleteti štiri dolžine ekvatorja. 

Kakšna je dinamika čebel na jesen? 

"V jesenskem času se čebele pripravljajo na zimo. V panju kopičijo zalogo hrane in številčnost družine se zmanjša. Izlegati se namreč začnejo zimske čebele, katerih življenjska doba je daljša," nam tako v pogovoru zaupa Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Zaradi slabše razpoložljivosti čebelje paše v naravi v jesenskih mesecih je tako treba čebelje družine dodatno hraniti s sladkorno raztopino. Čebele – enako kot medičino sladkorno raztopino, shranijo v satne celice in tam jim predstavlja zalogo hrane čez zimo, ko čebele zaradi nizkih temperatur ostajajo v panju: "Če jim ne zagotovimo zadostne količine hrane, lahko stradajo in takšna čebelja družina ne bo preživela do pomladi."

Čebele tako zimo in s tem nizke temperature preživijo v panju. V panju tvorijo gručo, le tako lahko namreč vzdržujejo dovolj veliko temperaturo za preživetje. V sredini gruče je matica, okrog katere se zberejo mlade čebele. Njih pa obdajajo starejše: "Kljub temu da v tej gruči navidezno mirujejo, pa z rahlim premikanjem vzdržujejo temperaturo. Nenehno se tudi premikajo od oboda proti notranjosti gruče in ustvarjajo toploto. Ker so manj aktivne kot poleti, potrebujejo manj hrane. Prav tako se v tem času ne iztrebljajo. Iztrebljajo se namreč samo zunaj panja."

Če imate čebele, je zelo pomembno, da se redno pregleduje satje: "Kajti z rednim pregledom lahko hitro opazimo spremembe – okužbe, in nato čim prej ukrepamo, še preden se bolezen razširi oziroma se zajedavci namnožijo do kritične meje." V panjih in čebelnjakih je treba vzdrževati tudi higieno, kar zmanjša verjetnost za okužbo in njeno širjenje. "Pri zajedavcih ,kot je varoa, pa v družinah redno spremljamo njeno številčnost in z različnimi ukrepi preprečujemo njeno namnožitev do te mere, da bi lahko povzročila propad čebelje družine." O boleznih čebel obvestimo tudi veterinarja. 

Tako so nujne stvari, ki jih mora čebelar pred zimo zagotoviti – dovolj velika zaloga hrane, opraviti morebitna zdravljenja in dodatna izolacija panja pred nizkimi zimskimi temperaturami.  

Medonosne rastline

Na jesen pa lahko že razmišljamo o tem (četudi sami nimate čebel), kakšne rastline bomo posejali ali zasadili, da čebelam zagotovimo dovolj hrane in zadostne količine medu. Jeseni tako lahko vsekakor zasadimo različne grmovnice in drevesa ter tudi nekatere trajnice. Med takšne zagotovo sodijo avtohtone medovite rastlinske vrste, kot so rešeljika, mali jesen, mokovec, kraški šetraj, ožepek, prve spomladanske rastline, kot so navadni mali zvonček, jarica, žafrani in še bi se našlo. Pri zasajanju medovitih rastlinskih vrst je pomembno, da v zasaditvah kombiniramo vrste, ki bodo cvetele v različnih obdobjih in s tem zagotavljale hrano čebelam vse leto.  

Splošno stanje čebel v Sloveniji

Tako kot drugod po svetu tudi čebele v Sloveniji pestijo bolezni, kar vodi v umiranje čebeljih družin. Med najhujše bolezni sodita huda gniloba in pa zajedavska pršica varoa. Poleg tega jih ogroža tudi pomanjkanje paše (cvetočih rastlinskih vrst) v določenih obdobjih leta, predvsem poleti in zgodaj jeseni: "Vzrok je predvsem prezgodnja košnja travnikov in izrazita nihanja temperatur, ki lahko v spomladanskem času povzročijo pozebo cvetov sadnih dreves, ki so prav tako pomembna čebelja paša."

Tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima svoj čebelnjak s šestimi družinami (panji) kranjske čebele. Čebelnjak je bil seminarsko delo študentov Fakultete za arhitekturo, njegovo izdelavo pa je financirala Mestna občina Ljubljana: "Povprečno pridelamo okoli 20 kilogramov medu, pri čemer čebelam ne poberemo vsega medu, nekaj jim ga namreč pustimo za njihovo zalogo," nam je še za konec povedala biologinja.