V Združenih arabskih emiratih so bili prvi, ki so na letališču že lani začeli uporabljati policijske pse za zaznavanje covida-19. Finska pa je bila prva država v Evropi, ki je na enem od svojih letališč začela pilotsko uvajati pse za odkrivanje potnikov, okuženih z novim koronavirusom. Ugotovili so, da so psi sposobni zaznati prisotnost virusa v le 10 sekundah, njihova natančnost pri odkrivanju virusa pa je skoraj 100-odstotna. Še pomembnejše je, da psi prisotnost novega koronavirusa zaznajo tudi do pet dni pred pojavom prvih simptomov. 

Med prvimi so policijske pse začeli trenirati za prepoznavanje covida-19 tudi v Čilu, kjer so jih testno že lani poleti začeli uporabljati na mednarodnem letališču v Santiagu.

V Združenem kraljestvu posebna neprofitna organizacija Medical Detection Dogs pse že 12 let trenira za pomoč v medicini oziroma za prepoznavo različnih bolezni. Zdaj pa imajo pri društvu v posebni covid-19 enoti "zaposlenih" že šest psov – Normana, Digbyja, Storma, Star, Jasperja in Asherja. Poleg njih pa imajo še tri vajence – Ivana, Mapla in Spencerja. Gre za mlade pse, ki se se sprva urili za pse vodnike, a so se za to nalogo izkazali kot neprimerni, saj so preveč radi vohljali. 

Na Otoku jih testno uporabljajo na javnih krajih, kot so šole in letališča. V preteklosti so v organizaciji že uspešno izšolali pse za zaznavanje bolezni, kot so denimo rak, Parkinsonova bolezen in različne bakterijske okužbe. Britanska elitna pasja ekipa za prepoznavanje covida-19 je skupni projekt organizacije Medical Detection Dogs, londonske šole za higieno in tropsko medicino ter Univerze v Durhamu. Projekt financira britanska vlada. 

Podobni projekti potekajo tudi drugod po svetu, denimo v ZDA, Franciji in Nemčiji. V nemškem Hannovru na tamkajšnji veterinarski fakulteti usposabljajo pse, da bodo novi koronavirus zaznavali v vzorcih sline. V pilotski raziskavi se je pokazalo, da psi kar v 94 odstotkih odkrijejo okužbo, tudi če oseba nima nobenih simptomov. V sosednji Avstriji pa so za prepoznavanje covida-19 izurili vojaškega psa. 

Že lani so v Kinološki zvezi Slovenije dejali, da bi lahko tudi pri nas pse takoj začeli trenirati za prepoznavanje covida-19. Pobudo so poslali na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so sicer takrat dejali, da jih takšna možnost zanima. Stekli so pogovori, a je za zdaj ostalo le na tem. 

Bi psi lahko pomagali zajeziti pandemijo?

V analizi dosedanjih raziskav, ki so jo objavili v ameriški znanstveni reviji The Journal of the American Osteopathic Association, se je pokazalo, da so pasji "detektorji" covida-19 primerljivi s standardnimi PCR- testi in hitrimi antigenskimi testi ali celo zanesljivešji od njih. To pomeni, da bi lahko pse uporabljali kot manj invazivno in hitro metodo odkrivanja prenašalcev novega koronavirusa. 

Pse najprej trenirajo s pomočjo vzorcev, v naslednji fazi pa jih naučijo, da vonj covida-19 prepoznajo tudi na osebah. Virus sam sicer nima vonja, vendar pa okužba z novim koronavirusom povzroči metabolične spremembe, zaradi katerih proizvajamo poseben vonj, ki ga izločamo preko sape in kože (potu) in ga lahko psi zaznajo. 

Štirinožne covidne detektorje bi lahko uporabljali na javnih krajih, kjer je večji pretok ljudi, denimo na letališčih, športnih prireditvah in koncertih, pa tudi v bolnišnicah, domovih za starejše, šolah in univerzah. Cilj takšnih projektov je, da bi lahko pse uporabljali za hitro in neinvazivno detekcijo okuženih ljudi, tudi asimptomatskih. S tem bi lahko pospešili postopke in s PCR-testi nato ciljano testirali le tiste, ki bi jih psi zaznali. 

"Če bodo raziskave uspešne, bomo lahko ob koncu epidemije pse za zaznavanje covida-19 uporabljali na letališčih zato, da hitro prepoznamo ljudi, ki še nosijo virus. To bi pomagalo preprečiti ponovne izbruhe bolezni, potem ko bomo enkrat trenutno epidemijo spravili pod nadzor," je optimističen profesor Steve Lindsay z Univerze v Durhamu. 

Pse se da relativno hitro usposobiti za detekcijo novega koronavirusa, vendar pa jih za uspešno uporabo na terenu morajo naučiti tudi funkcioniranja v okoljih, kjer je velik pretok ljudi, kot so letališča in koncertne dvorane. To pa lahko traja nekoliko dlje, a v povprečju jih lahko natrenirajo v enem do treh mesecih. 

Niso pa vsi psi primerni za tovrstne "vohalne" naloge. Predvsem znajo biti s tega vidika "problematični" psi, ki so bodisi prestari ali pa zelo mladi. Poleg tega niso vse pasme psov enako zainteresirane za vohljanje in bi jih težko motivirali za opravljanje takšne naloge. 

Težava je tudi v tem, da se psi lahko hitro utrudijo in morajo imeti več odmorov. To rešujejo tako, da so ves čas na voljo dva ali trije psi, ki se nato na uro ali dve izmenjavajo. 

Skrivnost je v zgradbi smrčka

Pasji vonj je vsaj 10.000-krat boljši od človeškega. To pa je posledica kompleksne zgradbe pasjega smrčka, v katerem se nahaja več kot 300 milijonov receptorjev za vonj. Za primerjavo: človeški nos ima zgolj 5 milijonov receptorjev za vonj. 

Območje za vonj v nosu oziroma vohalni epitel je pri psih več kot trikrat večji od človeškega. Poleg tega pa imajo psi dva ločena para nosnic, skozi katere zajamejo zrak, izdihnejo pa skozi odprtine pri gubah ob straneh smrčka. Ljudje pa za razliko od psov vdihujemo in izdihujemo skozi isti nosni odprtini. 

Vohljanje, s katerim pes izboljša zaznavo, se razlikuje od normalnega vzorca dihanja, sestavlja pa ga serija kratkih vdihov in izdihov.

Psi so sposobni zaznati širok spekter molekul, tudi v zelo majhnih koncentracijah. Zaznavo izredno nizkih koncentracij molekul še izboljšajo žepi v epitelu, kjer se te molekule nalagajo ob vsakem vdihu, ne da bi jih pes sproti izdihal. 

Nenazadnje pa je kar tretjina pasjih možganov namenjena interpretaciji vonjav, medtem ko je pri ljudeh za to "zadolženih" le pet odstotkov možganov. Raziskave so pokazale, da lahko psi zaznajo že najmanjše sledi vonja. Tako lahko zaznajo že en delec na bilijon, kar je približno tako, kot če bi eno žličko snovi razredčili v količini vode za dva olimpijska bazena.