S trave na travo, s cveta na cvet

letam in iščem roso in med.

V rosi se umijem, med pa pojem –

kaj bi ga nosil požrešnim ljudem?!

Nisem neumen, kot so čebele.

One so suhe, namesto debele.

Ona garajo, jaz pa ležim.

Vem, da sem len – a prekrasno živim.

Je pesem slovenske pesnice Anje Štefan, ki odmeva med našimi otroki. Medtem ko imamo čebelo vsi za tisto pridno žuželko, pa je čmrlj vedno imel malce drugačne vzdevke, vidimo ga kot nerodnega, lenega ... A temu nikakor ni tako. Čmrlj je namreč zelo zanimiva in pomembna žuželka, mi razloži dr. Danilo Bevk, biolog in čebelar, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo: "Čmrlji na prvi pogled delujejo nerodni in počasni, a v resnici ni tako. Če jih opazujemo, vidimo, da so zelo hitri. Čmrlji v enakem času oprašijo od dva do štirikrat toliko cvetov kot čebela, kljub hitrosti pa na cvetu pustijo več cvetnega prahu, kar je za opraševanje najpomembnejše. Cvet lahko tudi stresejo, kar še izboljša opraševanje, pri nekaterih rastlinah, npr. paradižniku, pa je to nujno. So tudi zelo marljivi, oprašujejo od zgodnjega jutra do poznega večera. En čmrlj tako opravi veliko več dela kot ena čebela. So pravi deloholiki."

Ko pomislimo na opraševanje, imamo večinoma v mislih medonosno čebelo, toda ni edina pomembna žuželka pri opraševanju: "Medonosna čebela je najbolj znana opraševalka, vendar še zdaleč ni edina. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu, v naravi pa še več, opravijo divji opraševalci. To so v prvi vrsti divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke, oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose." 

Pestrost opraševalcev je izredno pomembna, kajti vsak opraševalec najbolje oprašuje določene tipe cvetov, druge pa slabše. Nihče ne more oprašiti vseh. Pestrost je pomembna tudi zato, da so cvetovi oprašeni ne glede na vreme. "Na primer v slabem vremenu čebela ne oprašuje, čmrlji pa letajo tudi v mrazu, dežju in vetru. Ugotovili so tudi, da se na cvetovih, ki so jih oprašili različni opraševalci, razvijejo lepši plodovi." Kar se tiče stanja čmrljev pri nas, mi biolog razloži, da je sicer stanje pri nas zaenkrat boljše kot v zahodni Evropi, vendar tudi pri nas opažamo, da je čmrljev vedno manj, še posebej nekaterih vrst. V Evropi pa izumrtje grozi kar četrtini vrst čmrljev. Zato je še toliko bolj pomembno, da vsak posameznik - če se le da, pripomore k temu, da se populacija opraševalcev ne niža. 

Mnogi se sicer bojijo določenih žuželk zaradi strahu pred pikom in jih zaradi tega preganjajo. Toda, kljub temu da čmrlji imajo želo in lahko pičijo, to storijo res le v skrajni sili, na primer, če jih primemo in stisnemo. Pičijo nas lahko tudi, če stikamo po njihovih gnezdih. Pik je manj boleč kot pik čebele in je nevaren samo, če smo nanj alergični. Skratka, čmrljev se nam ni treba bati! "Čmrljem bomo najbolj pomagali, če bomo poskrbeli, da bodo v okolju imeli dovolj hrane in možnosti za gnezdenje." To pomeni, da ohranjamo cvetoče travnike, tudi na vrtovih. Negovana angleška trata je za čmrlje zelena puščava. Pomembno je tudi ohranjati pestrost okolja, da bodo čmrlji našli varno mesto za gnezdenje, torej mejice, visokodebelne sadovnjake in mozaičnost krajine. 

"Čmrlji imajo še posebej radi rastline z modrimi in vijoličnimi cvetovi, kot so npr. žafran, mrtve koprive, različni osati, detelje, črnoglavka, grašica, žajbelj, sivka, boreč, facelija ... Od jagodičja imajo najraje borovnice in ribez, najdemo pa jih tudi na vseh sadnih vrstah."

Ste vedeli, da tudi čmrlji živijo v družinah? Tako kot pri medonosnih čebelah jih sestavljajo matica, delavke in del leta samci. Sta pa dve veliki razliki: "Prva je ta, da so družine veliko manjše in štejejo samo od nekaj deset do nekaj sto osebkov (čebelja nekaj deset tisoč). Druga razlika je, da družine trajajo samo nekaj mesecev. Nastanejo pomladi in najkasneje jeseni propadejo."

Če prav razumem, zimo preživi samo matica, kakšno je njeno 'delo' spomladi? 

"Res je, prezimijo samo matice, pa še to samo mlade, torej tiste, ki so se izlegle v zadnjem letu. Prezimijo v tleh in postanejo dejavne ob prvi močnejši otoplitvi." Največkrat je to marca, lahko tudi prej ali kasneje, odvisno od vremena in nadmorske višine. Najprej se nekaj časa hranijo, nato pa poiščejo primerno mesto za gnezdenje. To je lahko pod zemljo, v opuščenem gnezdu malih sesalcev, na tleh v mahu ali šopih trav, nekatere vrste pa gnezdijo tudi višje, npr. v duplih, ptičjih gnezdilnicah, na podstrešjih ... 

"Matica sama poskrbi za hrano in ogrevanje prve generacije delavk, potem pa sčasoma neha zapuščati gnezdo in nabiranje hrane prepusti delavkam." 

Zanimivost, ki je ljudje o čmrljih ne vedo

Čmrlji imajo izjemno sposobnost segrevanja telesa. Zato lahko letajo že pri temperaturi blizu ledišča, medtem ko čebela potrebuje vsaj 10 C. Matica pa lahko gnezdo ogreje za 10 stopinj nad temperaturo okolja. To je za tako majhno žival, žuželko, izjemna sposobnost. Toploto ustvarjajo z drgetanjem mišic. 

Kako jim lahko še pomagamo? 

Lahko postavimo tudi gnezdilnice za čmrlje, a je za naselitev treba imeti kar nekaj sreče in vztrajnosti. Za izboljšanje prehranskih razmer lahko sejemo in sadimo različne medovite rastline. Če uporabljamo zaščitna sredstva, pa moramo dosledno upoštevati navodila. Imejmo v mislih, da večino opraševanja sadnega drevja opravijo matice. Če se zastrupijo, propade celotna družina. Najvarneje je škropiti zelo pozno zvečer. Pomladi to pomeni po 21. uri, poleti pa še kasneje. Nekaterih sredstev pa seveda v času cvetenja sploh ne smemo uporabiti.