V zadnjih letih v spomladanskem obdobju predvsem na Primorskem beležimo povečano številčnost pinijevega sprevodnega prelca. Toda precej toplo zimsko vreme jih je že priklicalo na plano. Na Primorskem so jih tako že opazili na Krasu, v Logu pod Mangartom, širijo pa se tudi proti severu. 

"Zaradi strupenih dlačic pa so te gosenice zelo nevarne tudi za ljudi in za pse. Na sprehodih zato posebej pazite na svoje kosmatince, saj lahko stik s to gosenico pri psih vodi tudi v zadušitev zaradi otekline jezika," so zapisali na Facebookovi strani Slovenski državni gozdovi.

"Zaradi globalnega segrevanja se njihova populacija širi po Sloveniji in se pojavlja hitreje (še pred marcem in aprilom, kot je to veljalo včasih)," so opozorili pri Lajk, društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski, ter dodali:

SIMPTOMI ZASTRUPITVE:

- obsesivno lizanje,

- bruhanje,

- slinjenje,

- mehurji,

- otečen in rdeč jezik,

- smrt.

KAJ STORITI, ČE PRIDE VAŠ PES V STIK Z GOSENICO?

- ODSTRANITE GOSENICO IZ UST - v mislih imejte, da so dlačice toksične tudi za vas, zato če imate to možnost, nadenite rokavice. Če je pes gosenico pogoltnil, to povejte veterinarju, da se izzove bruhanje.

- SPERITE PRIZADETO OBMOČJE - če imate to možnost, segrejte fiziološko raztopino, saj toplota zmanjšuje delovanje toksina. Če te možnosti nimate, sprerite območje z vodo, ki jo imate pri roki.

- PSA PELJITE K VETERINARJU, TAKOJ KO SPERETE PRIZADETO PODROČJE

Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so ponavadi najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila, vendar je letošnja zima očitno bila dovolj mila, da so že postale aktivne. Aktivne pa so lahko vse do sredine junija, potem se zabubijo v gnezdih in v treh tednih se izležejo metulji. 

Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta vrsti metuljev. Samica metulja odlaga jajčeca v krošnje dreves, ki jih gostijo. Iz jajčec se razvijejo gosenice. Gosenice živijo v krošnjah dreves (na deblu in rogovilah vej), kjer se zadržujejo v gnezdih – zapredkih. Ponoči se prehranjujejo z iglicami/listi. V jutranjih urah se vračajo iz krošenj v gnezda. Po drevesu in po tleh se premikajo v sprevodu – od tod ime. Selijo se od enega prehranjevalnega mesta do drugega. Gosenice se nato zabubijo in iz njih se razvijejo metulji. Gosenice hrastovega sprevodnega prelca se zabubijo v zapredkih na drevesih. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca pa se spustijo na tla, kjer se zakopljejo in zabubijo. 

Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta škodljivca dreves. Pinijev sprevodni prelec napada bor in cedro, redko tudi macesen. Hrastov prelec napada predvsem hrast, lahko tudi brezo, gaber, kostanj in bukev, ki rastejo v bližini glavnih gostiteljev. Posledica obžiranja dreves so izguba listov ali iglic in večja občutljivost dreves za druge škodljivce. Drevesa lahko ostanejo brez iglic ali listov v manj kot tednu dni. Mlajša drevesa lahko ob hujšem napadu odmrejo.  

Hrastov sprevodni prelec je razširjen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, predvsem v hrastovih gozdovih. Pinijev sprevodni prelec se v Sloveniji pojavlja predvsem na borih na Primorskem. Zaradi čedalje toplejšega okolja v zadnjih letih je gosenic prelcev vse več, večje je tudi območje, ki ga ti škodljivci prizadenejo. 

Gosenice prelcev imajo na telesu drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice, ki so obrambni mehanizem pred napadalci (npr. pticami in malimi glodavci). Te vsebujejo toksin (strupene beljakovine), ki povzročajo sproščanje histamina. Dlačice lahko pri ljudeh škodljivo delujejo na kožo, oči, dihala in lahko sprožijo sistemsko alergično reakcijo.  

Pri stiku s kožo dlačice povzročajo vnetje, gosenični dermatitis. Vnetje se kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčasti.  

Pri stiku z očmi ali dihali povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Zabeleženih je nekaj hudih alergičnih reakcij (anafilaktičnih šokov) pri ljudeh, ki so bili močno izpostavljeni gosenicam. 

Obolenja se pojavljajo posamično ali v izbruhih. Pojavljajo se lahko vse leto, saj jih lahko povzroči tako stik z živimi kot mrtvimi gosenicami ali gnezdi. Posebej občutljivi so otroci in starejši ljudje. 

Težave nastopijo po neposrednem stiku z gosenicami, še bolj pogost pa je aerogeni prenos dlačic (po zraku). Dlačice lahko ostanejo na površini zemlje tudi še eno leto (v tem času razpadejo in niso več škodljive). 

Posledice stika s strupenimi ožigalnimi dlačicami gosenic pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca zdravimo simptomatsko (lajšanje težav). Težave običajno trajajo nekaj dni. Pogosto je potrebna zdravniška pomoč. 

Tudi pri živalih (predvsem psih, pa konjih, govedu in divjih živalih) lahko neposreden stik s strupenimi dlačicami gosenic prelcev, bodisi pri zaužitju ali vdihu, povzroči močno otekanje ter vnetje sluznice ustne votline in jezika, pretirano slinjenje, oteženo dihanje in druge znake. 

Nekaj nasvetov:

- izogibajmo se s prelci napadenih delov gozdov in drugih površin v mestih ali naseljih; 

- v primerih namnožitve prelcev se v vetrovnem vremenu ne zadržujmo v bližini gozdov;  

- ne dotikajmo se gosenic in njihovih zapredkov; 

- otroke poučimo, naj se ne dotikajo ali približujejo zapredkom ali gosenicam prelcev; 

- pse in druge hišne živali izurimo ali jih pridržimo, da preprečimo stik z gnezdi ali gosenicami prelcev; 

- če opazimo zapredke prelcev v parkih ali na drugih javnih površinah v mestih in naseljih, to sporočimo na lokalno skupnost; 

- če opazimo zapredke prelcev v gozdu ali na gozdnem robu, to sporočimo na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije; 

- odstranjevanje zapredkov prelcev na površinah, katerih lastniki smo, moramo zagotoviti sami, izvede pa naj ga usposobljen izvajalec. 

Kako postopamo pri stiku z dlačicami gosenic prelcev: 

- oblačila, na katerih predvidevamo, da so dlačice gosenic, najprej presesamo s sesalnikom in jih nato previdno slečemo, da čim manj dlačic pride v stik s kožo; oblačila nato operemo ločeno od ostalega perila; 

- prizadeto kožo na srbečih mestih prelepimo in odlepimo s samolepilnim trakom, da odstranimo dlačice;      

- nato kožo speremo z milom in vodo, razdraženo kožo posušimo brez dotikanja (na zraku ali s sušilnikom za lase s hladnim zrakom); 

- srbeče mesto hladimo z ledom, po potrebi obiščemo zdravnika (pri pregledu zdravnika obvestimo o stiku z gosenicami). 

Vir: NIJZ, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije