V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, ki je velik okoli 30 centimetrov. Ko se zbudi iz zimskega spanja, tehta manj kot kilogram, ko se pred zimo pripravlja na spanec, pa lahko doseže tudi dva kilograma, če le ima na voljo dovolj hrane. Težave pa so z mladiči, ostarelimi in bolnimi ježi.

Kaj pa če je teža premajhna?

Da jež preživi zimo, mora imeti določeno težo. "Vedno je odvisno od zunanje temperature. V povprečju gledano pa naj bi imeli do konca oktobra vsaj 600 gramov," nam je v pogovoru razložila Klavdija Lorber, ki skrbi za ozaveščanje o ježih: "Vedno je nekako odvisno od njegovega celotnega videza. Včasih najdemo starejše ježke, ki tudi pri 600 gramih potrebujejo pomoč (videz shiranega ježka, ki se opoteka, je poln klopov ... Zdrav jež je vedno lepo okrogel)." 

Jež med zimsko hibernacijo izgubi do 30 odstotkov svoje teže

"Te dni se pošteno ‘krešejo’ mnenja, koliko mora biti ježek težek, da varno preživi hibernacijo. Jež med zimo izgubi do 30 odstotkov svoje teže. Prav tako pozimi ne najde naravne hrane. Seveda tukaj mislim na zimske razmere, ko so temperature pod 6 stopinj oziroma v minusu, ko so tla zmrznjena. Dobro je vedeti tudi, da z nižjo zunanjo temperaturo ježek vso svojo energijo porabi za ogrevanje telesa, kar pomeni, da mu za rejenje, nabiranje maščobe, ne ostane praktično nič."

Jež tako namesto, da bi si nabral dovolj zaloge, vso energijo 'pokuri', da mu je dovolj toplo. Zato je še toliko bolj pomembno, da pridobi na teži pred mrazom. Ko je dovolj težek, je čas za hibernacijo, težave pa nastopijo, če jež ne dobi dovolj hrane, pred vrati pa je zima: "Zato apeliram na ljudi; nastavljajte hrano in vodo." Vendar dodaja: "Nikar jih že sedaj ne jemljite z vrtov ter jih ne trpajte v kletke in škatle. Zmrzali in snega na srečo še ni, ježek ima bivališče v vaši okolici (lahko mu ga tudi dodatno izdelate s kakšno dobro narejeno hiško s slamo) in nastavljajte mu obilo hrane, ne pozabite tudi na vodo. Ježka zdaj samo opazujte."

Ježa nikakor ne hranite z mlekom

Ježki ne prenašajo laktoze. Lahko dobijo drisko, shirajo in poginejo. "Vedno rečem - raje jih samo opazujte in jim ne dajajte ničesar, v kolikor nimate dovolj znanja. Znanje naših babic tukaj ne pride v poštev, one so bile prepričane, da ježki lahko pijejo mleko." Žival tako le dohranjujemo (jež namreč ne bo jedel samo nastavljene hrane, zato je bojazen odveč, da bi jih razvadili oziroma da bodo zaradi tega prenehali iskati hrano: "Čisto dovolj so kakšni bolj kvalitetni briketi za mucke, ki mu jih nastavite nekam v zavetje."

Zimski brlog

Zelo dobrodošlo je, da na vrtovih puščamo naraven material (listje, vejice, slama ...), tako bo imel jež dovolj materiala za zimski dom. "Če se boste lotili izgradnje bivališča, ga postavite ob zid, grmovje, nekam, kjer so naložena drva ... Primeren nastilj je slama ali suho listje. Hiška naj ne prepušča vode, priporočena velikost pa je 40 cm (dolžina) x 30 cm (višina) x 30 cm (širina), odprtina naj bo velika okoli 10 do 12 centimetrov. Lahko pa jim preprosto pustite odprto drvarnico," še doda sogovornica.

Razloži nam tudi, da ima vsak zdrav ježek bolhe in je to popolnoma normalno. Zato divjih ježev ne negujemo z ničemer. Pozorni bodimo na ježe, ki so zunaj podnevi, ko je sneg ali zmrznjena tla. Poudarja pa, da moramo paziti, da ne delamo morebitne škode, v kolikor nimamo znanja. Če je ježek premajhen ali se čudno obnaša, lahko pokličete v zavetišče Muta, kjer vam bodo svetovali, kako in kaj.