Jasno je, da je lov v naravi zahteven posel za preživetje in znanstveniki domnevajo, da so se lisice najmanj pred 40.000 navadile na prisotnost človeka ter se v veliki meri prehranjevale z odpadki in ostanki, ki so jih ljudje pustili po lovu na mamute in jelene. "Domnevamo, da so se nekatere lisice takrat v pretežni meri prehranjevale z odpadki, ki jih je pustil človek, ali pa da so jih ljudje celo hranili," je dejal soavtor študije Herve Bocherens.

Na univerzi v Tubingenu so raziskovalci analizirali kosti iz skeletov lisic, ki so jih našli na arheoloških območjih Schwäbisch Alb. Analiza je pokazala, da se je del živali prehranjeval z ostanki živali, ki jih same ne bi mogle upleniti. Seveda pa so našli tudi kosti živali, ki so lovile same ali pa ukradle del plena drugim zverem. Del živali pa je živel v soodvisnosti od človeka.

Kot v reviji Plos one pišejo znanstveniki, so raziskovali lisice na območju, ki je bilo do mlajšega paleolitika slabo naseljeno in v tem času so lisice v večji meri živele od ulovljenih manjših sesalcev. S prihodom človeka pa se je njihov jedilnik dodobra spremenil.

Znanstveniki pristavljajo, da tudi dandanes številne lisice iščejo stik s človekom in čakajo na odpadke, ki jih lahko pojedo. Obenem postajajo izredno prilagodljive tudi za življenje v mestu.