Psihološka stroka na različne načine definira ljubosumje, vsekakor pa to čustvo ni pozitivno. Ljubosumje izvira iz negotovosti in največkrat iz človekovega prepričanja, da ni dovolj dober in da je nekdo boljši. Pri takšni definiciji pridemo do tega, da za človeka, ki je ljubosumen, ni na primer odgovoren partner, temveč je za lastna občutja odgovoren sam. Na wikipediji najdemo še eno definicijo, ki ljubosumje definira kot način mišljenja, kjer si želimo, da bi dobili nekaj, kar ima drug ali pa nekaj, kar drug nima. Tudi tukaj pridemo do tega, da to čustvo izvira iz človekovega prepričanja, da ni dovolj dober. Samozavesten človek se namreč nikoli ne dokazuje pred drugimi, ker dokazovanja niti ne potrebuje. A dovolj o človekovih emocijah. Za mačke vemo, da so svojevrstna bitja, ki se ravnajo in delujejo, kot želijo same, vsekakor pa imajo, tako kot vsi ljudje in vse živali, čustva. Ta čustva lahko razdelimo na primarne in sekundarne emocije. Primarna emocija pri mačkah je čutenje strahu, jeze, žalosti in užitka. Pri primarnih emocijah so nam živali močno podobne. Za primer lahko vzamemo strah. Vsi vemo, da ga ni prijetno čutiti, a je nujno potreben za preživetje v določenih situacijah – kar predvsem velja za živali.

Na drugi strani imamo v psihologiji sekundarne emocije, ki vključujejo krivdo, sram in ljubosumje. Stroka, predvsem veterinarska, je močno razdvojena v tem, če so živali dejansko sposobne čutiti sekundarna čustva. Večina strokovnjakov trdi, da so živali vsekakor sposobne čutiti primarna čustva, ne pa sekundarna. Za obstoj sekundarnih čustev bi se živali morale zavedati same sebe, s tem pa drugih živali. V preteklosti so dokazali, da so tovrstna čustva sposobne čutiti na primer opice in tudi sloni. V nasprotju s prepričanjem mnogih, mačke, pa tudi psi, niso sposobne občutiti sekundarnih emocij.

Mačke so bile v svojem bistvu 'programirane' kot samotarke, kar se odraža tudi in predvsem v njihovem značaju, ne glede na vrsto, ki jo imamo doma. Če ste prepričani, da je vaša mačka ljubosumna, bodite pozorni na njeno obnašanje. Kmalu boste ugotovili, da je tako imenovana ljubosumnost vedno posledica določenega cilja – naj si bo hrana, voda, spanje ali pa preprosto pozornost. Ljudje, predvsem lastniki mačk, tukaj pa niso drugačni niti in predvsem lastniki psov, si radi interpretiramo živalsko obnašanje po svoji percepciji in lastnih čustvih. Zaradi primarne lastnosti mačk, in to je samotarska narava, te preprosto ne čutijo ljubosumja, kot si lastniki radi predstavljamo. Vsekakor pa čutijo čustva kot sta ljubezen in žalost. 

Danes priporočamo v branje še: