Tea Nagode je velika ljubiteljica živali ter fotografiranja, in kaj je boljše, kot združiti ti dve strasti. "Lahko rečem, da se je moja zgodba začela že zelo zelo dolgo nazaj. Že v osnovni šoli sem rada poprijela za fotoaparat. Prostor na družinskem računalniku sem pridno polnila bolj ali manj s fotografijami naših živali. Doma smo vedno imeli vsaj enega ljubljenčka – od papagajev, morskih prašičkov, hrčkov, mačk in seveda psov. S fotografiranjem sem se ukvarjala bolj v prostem času, za svoj ''gušt''. Fotografija me je iz leta v leto bolj zanimala." Tako je med študijem dobila idejo o foto studiu za živali, a na začetku je bila skeptična - je vse to sploh izvedljivo? Ali se splača? Bo šlo? 

To niti približno ni bilo v smeri njenega študija, v katerega je vložila ogromno truda, časa in financ. "A želja je nekako postajala vse bolj močna. Opravljala sem več različnih študentskih del, a nikjer nisem bila 100-odstotno zadovoljna. Vsako minuto, ko sem bila prosta, sem izkoristila za fotografiranje. V avto sem napokala svojega psa Nacha, fotoaparat in sebe, pa smo šli. Vedno bolj sem bila prepričana, da sem našla svojo sanjsko službo. Idejo sem se odločila deliti z najbližjimi, ki so bili navdušeni." Takoj je začela s planiranjem, iskanjem prostora, nabavo opreme, izobraževanji ... "Z ogromno podporo in pomočjo najbližjih sem bila vsak dan korak bližje uresničitvi svojih sanj – odprtju svojega fotografskega studia za živali. Cilj je bil leta 2017 dosežen. Seveda studio sproti dopolnjujem, širim in iščem nove ideje in izzive."  

Vsi, ki imamo domače ljubljenčke, še posebni zdaj, ko je fotoaparat na vsakem mobilnem telefonu, neumorno pritiskamo na sprožilec v iskanju najlepše fotografije našega kosmatinca. Seveda je pomembno, da jih motiviramo, umirimo ... Kako se tega loti Tea?

"Tu imajo veliko vlogo priboljški in igrače. Seveda je v samem začetku zelo pomemben tudi pristop. Včasih si je treba vzeti nekaj časa, da se te žival navadi in lepo sprejme. Skozi fotografiranja se trudim čim bolj spoznati vsak model. Vsem pač ne prija vse – tako kot ne nam, ljudem. Vsakega zanima nekaj drugega, enemu je mogoče všeč nekaj, česar se drugi boji. Za primer: na fotografiranjih velikokrat uporabljam piskajočo igračo in z njo izzovem njihovo pozornost. Ko sem fotografirala pse za mojo prvo razstavo, je prišla v studio slepa psička, ki je bila rešena iz pasjih bojev." Toda piskajoč zvok igrače je pri njej izzval paniko, saj so jo takšni zvoki (cviljenje psov) v svoji žalostni preteklosti spremljali vsak dan in posledično je to jemala kot nekaj groznega, bolečega: "Od takrat sem vedno previdna in vsakič, preden podobne igrače uporabim, povprašam lastnika o možnih reakcijah psa. Večinoma so nad mojim piskajočim pujsom vsi navdušeni, a kljub temu je treba biti pri vseh previden in se prej pozanimati o njihovih strahovih."  

Kakšna zabavna zgodba s fotografiranja?

"Ponavadi se na fotografiranjih borim s hiperaktivnimi modeli. Enkrat pa me je na fotografiranju presenetila odrasla samička pasme buldog, ki je hotela samo spati. Nič je ni zanimalo, ne hrana, ne igrače, ne naše petje, skakanje in tekanje po studiu v upanju, da dobimo vsaj malo njene pozornosti in iz nje izbrskamo vsaj tista dva odstotka energije, da bi dvignila glavo od tal." Takrat je Tea ugotovila, da hiperaktivnost niti ni tako slaba. 

Niso pa samo psi tisti, ki jih ujame s kamero, njena najbolj 'nenavadna žival je bil afriški ježek Oli, za katerega prizna, da je izmed njenih najljubših in najbolj fotogeničnih fotomodelov doslej. "Največkrat se za fotografiranje odločijo lastniki psov. Psi se veliko lažje privadijo na nov prostor, nove vonjave in ljudi. Veliko veliko lažje kot recimo mačke. Mačke v večini primerov pridem fotografirat na dom, saj so v svojem okolju najbolj sproščene. Skoraj lahko trdim, da so po pogostosti fotografiranj pri meni na drugem mestu (takoj za psi) kunci. Sledijo mačke, za njimi pa ostali ljubljenčki (plazilci, dihurji, ježki …)."

Serija UnderPaws (pod tačkami)

Tea se je lotila tudi prav posebnega in zanimivega projekta. Na spletu je zasledila fotografije psov, ki so bili fotografirani s spodnje strani: "Ideja mi je bila vrhunska in takoj sem rekla, da moram s tem začeti tudi jaz. Kar nekaj časa smo planirali in poskušali priti do najpreprostejšega načina, kako priti do najboljših in najkvalitetnejših fotografij takšne vrste. S skupnimi močmi in veliko sivih las nam je uspelo. Obožujem to nevsakdanjo perspektivo, pogled na žival iz popolnoma drugačnega zornega kota, kot smo vajeni."

Kaj je pomembno pri fotografiranju?

Tea mi v pogovoru zaupa, da je najbolj pomembno pri fotografiranju, da žival med fotografiranjem ni pod stresom, da je sproščena, takšna, kot je ponavadi: "Da v objektiv ujamem njen karakter in s fotografijami zadovoljim ter osrečim njenega lastnika." Če tematika fotografiranja živali ne ustreza, fotografiranje prekine. "To se sicer dogaja zelo zelo redko. Največkrat (a še vedno redko) se to zgodi pri UnderPaws fotografiranjih. Sem imela že par kužkov, ki so bili totalno prestrašeni in pod stresom." Nekaterim kužkom je pri sprostitvi pomagal že priboljšek, nekaterim pa niti to ni pomagalo, zato je fotografiranje prekinila. Enako velja tudi za lastnike, ki želijo posneti lepe fotografije, pes mora biti sproščen in brez strahu, le tako boste dobili lepe fotografije, na katere boste ponosni.

Poleg sproščenosti psa je pomembna tudi potrpežljivost. Pomagajte si s priboljški in igračami, poskusite narediti fotografijo iz drugačnega zornega kota, kot ste vajeni, naredite jo drugačno od drugih, posebno. Če je pes v stresu, zamenjate okolje, ozadje, pozicijo, toda "ne oblačite živali v Božičkove, jelenčkove in ostale kostume, ne natikajte jim na glavo raznih dodatkov, obročev, kap, če je ljubljenčku v njih neprijetno," še poudari ter doda da živali ne potiskajte v stresne situacije, samo zato, da boste na družbenem omrežju za fotografijo dobili kak všeček več: "Ni vredno. Če žival to ne moti – čudovito, če pa živali ni prijetno, tega ne delajte."