Življenjska doba psov se vsekakor podaljšuje, tudi zaradi boljše veterinarske oskrbe in ljudi, ki jim psi že dolgo več ne pomenijo samo psa čuvaja na verigi, so namreč družinski člani, prijatelji, sostanovalci in jih kot take tudi tretirajo. Veterinarska medicina je zelo napredovala, zato lahko prepoznajo in pozdravijo veliko več bolezni, ki so bile včasih usodne za psa. 

"Zdravstvene težave pri starejših psih bi razdelila na dve skupini – kronične, ki so lastniku največkrat znane in jih ustrezno zdravimo ali lajšamo, ter akutne, ki se pojavijo nenadoma ali pa so posledica nezdravljenih kroničnih oziroma dlje trajajočih obolenj," nam razloži Petja Frangeš, dr. vet. med., in doda, da je težko govoriti o najbolj pogostih starostnih obolenjih na splošno, ker je diverziteta pasem velika. Pojavlja se namreč vedno več pasemsko pogojenih obolenj. 

Ko se pes stara, je zelo pomembno samo spoznanje lastnika, da se žival hitreje stara kot mi, saj ima krajšo življenjsko dobo, pomembno je tudi znanje o pasemsko pogojenih boleznih, tako bomo na njegovo starost bolj pozorni na določene simptome ali bolezni.

Preventivni starostni pregledi pri veterinarju

Svetuje se pregled enkrat na leto, ko pes dopolni pet let: "V Sloveniji je zakonsko določeno cepljenje za steklino in takrat je obvezen tudi pregled. Z zmanjšanjem frekvence cepljenj po treh zaporednih cepljenjih na vsako tretje leto se je žal tudi sistematika pregledov zmanjšala." Vendar veterinarka svetuje redni letni pregled, ob kliničnem pregledu tudi pregled krvi ali dodatne diagnostične postopke, če opazimo težave oziroma smo mnenja, da žival morda potrebuje zdravljenje. 

Nujen obisk veterinarja pa je vsekakor pri živalih, ki so apatične, neješče, izražajo bolečino ali kakorkoli njihovo počutje odstopa po mnenju lastnika od normale, saj so lastniki tisti, ki s psom preživijo največ časa in hitro opazijo spremembe pri psu.

Kot pri ljudeh je tudi pri živalih smrt še vedno tabu

"Še nedolgo nazaj je večina ljudi in živali umrla doma , v domačem okolju. Sedaj večina v bolnišnicah , v domu za ostarele ali hospicih. Pri psih in ostalih hišnih ljubljenčkih ni nič drugače." Ljudje se težko sprijaznimo s smrtjo najbližjega, sem pa spada tudi pes ali drug ljubljenček, ki je v naše življenje prinesel toliko veselja: "Včasih so edino živo bitje, ki živi z osebo. Predvsem starejšim so lahko edini prijatelj, sostanovalec, s katerim preživljajo dneve." Toda žal imajo psi precej krajšo življenjsko dobo in spet - odvisno od pasme, se hitro najde nemalo težav, povezanih s samo pasmo.

"Veterinarjem je nemalokrat težko gledati umirajočo žival in užaloščenega lastnika, vendar se vsi zavedamo, da je to del našega poklica in z uspavanjem skrajšamo muke psa. Osebno vedno razložim postopek in dam lastniku čas, da se odloči, kaj želi," razloži. Žal večina veterinarskih ambulant nima posebnega prostora za izvajanje evtanazije, kljub temu da bi si ga želeli: "Vedno pa poskrbimo, da je uspavanje izvedeno v čim mirnejšem okolju, da je čim manj stresno za lastnika in psa. Lastniki nemalokrat sami že odločeni pokličejo in se naročijo."

"Uspavanje živali izvajam na dva načina – dva načina zgolj po hitrosti. Prvi način da lastniku malo več časa, da se poslovi, saj žival najprej pomirimo, nato anesteziramo in šele na koncu vbrizgamo sredstvo za uspavanje." Sam postopek traja okoli 15 minut in da lastniku včasih še tistih nekaj prepotrebnih minut, da se poslovi od svojega psa: "Pri drugem načinu je sredstvo, ki ga vbrizgamo, sočasno pomirilo, anestetik in sredstvo za evtanazijo. Žival zaspi v nekaj sekundah, kolikor je potrebno, da sredstvo zaokroži po krvožilnem sistemu." Večina žival po uspavanju pusti pri veterinarju, ki ga nato odpelje higienska veterinarska služba. V Sloveniji pa imamo možnost kremacije in enega pokopališča za živali, in sicer v Mariboru.

Preberite še: