"Selitev ptic je opredeljena kot redni povratni premik ptic ob približno istem času vsako leto na specifična območja. In kar približno polovica vseh vrst ptic, ki jih na svetu poznamo, je selivk. Razlog, zakaj se ptice selijo, je hrana oziroma pomanjkanje le-te v določenem obdobju leta npr. zimskemu času. V grobem bi lahko rekli, da se ptice selijo na kratke in dolge razdalje. Na primer lastovke (Hirundinidae) so selivke na dolge razdalje, medtem ko bi taščico (Erithacus rubecula) opredelili kot selivko na kratke razdalje," nam razloži Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ( DOPPS): "Tudi naše gnezdilke se v pozno poletnem in zgodnje jesenskem času pripravljajo na selitev. Nekatere vrste kot na primer kukavica (Cuculus canorus) naše kraje zapustijo že zelo zgodaj, spet druge vrste, kot je črnoglavka (Sylvia atricapilla), pa svojo selitev na jug začnejo v jesenskem času."  

Slovenija je za ptice selivke izjemno pomembna država. Predvsem so za ptice selivke na njihovi selitveni poti pomembna varna počivališča z dovolj hrane: "V Sloveniji bi tako lahko izpostavili Škocjanski zatok pri Kopru, Naravni rezervat Ormoške lagune, Cerkniško jezero ..." nam še doda ornitologinja.

Pot ptic v času selitve ni lahka. Na svoji poti morajo premagati več tisoč kilometrov, prečkati široke predele morja in okolja s plenilci. Poleg vsega tega pa jih na njihovi poti čakajo še mreže, limanice in šibre divjih lovcev, ki že tako visoko smrtnost ptic selivk še dodatno povečajo z nepotrebnim lovom. Pot se za mnoge tako konča v pasteh, mrežah ali na limanicah ter nenazadnje na krožniku ali pa kot okras na steni: "Na območju Sredozemlja je tako vsako leto nezakonito pobitih 23 milijonov ptic; za Slovenijo ocenjujemo, da je letno nezakonito pobitih od 14.000 do 49.000 ptic."  

Katera ptica ima najdaljšo selitveno pot? 

Najdaljša selitvena pot pripada komaj 100 gramov težki polarni čigri (Sterna paradisaea), ki je dolga neverjetnih 70.000 kilometrov. Te majhne ptice so na poti kar osem mesecev v letu in so razpete med severnimi in južnimi polarnimi območji. "Ptice med selitvijo potujejo nad plitvimi obalnimi morji, kjer se hranijo in počivajo. Gnezdijo kolonijsko na arktičnih in subarktičnih predelih Evrope, Azije ter Severne Amerike. Mlade ptice se s svojimi starši odpravijo na dolgo selitveno pot, kjer jih starši med potjo še vedno hranijo ter jih tako učijo preživetja in tudi samega poteka selitve."  

DOPPS, ki dela na varstvu ptic in njihovih življenjskih okolij, pa že od samega začetka posveča posebno pozornost tudi belim štorkljam (Ciconia ciconia). Letos so tako opravili že 21. popis vseh gnezd bele štorklje v Sloveniji. Bela štorklja je verjetno najbolj znamenita ptica selivka, kar pomeni, da velik del leta ne preživi v Sloveniji in je za njeno varstvo treba poskrbeti tudi zunaj naših meja.

Sledenje beli štorklji

Tudi letos društvo sledi selitvi bele štorklje, ki je naša zelo prepoznana vrsta. Bela štorklja je tipična selivka na dolge razdalje, tako se vsako leto ta vrsta ptice odpravi na dolgo pot v Afriko. Kljub temu da gre za dobro raziskano vrsto pa ostaja še vedno veliko neraziskanega o njeni selitvi: "S pomočjo najsodobnejše opreme za spremljanje selitev smo na DOPPSu z GPS/GSM telemetrijskimi oddajniki opremili tri mlade štorklje iz istega gnezda. Gnezdo so štorklje zapustile tretjega avgusta in nekaj dni raziskovale Ljubljansko barje. Pot so vse tri nadaljevale čez balkanski polotok proti Bosporju. Pot se je na območju Carigrada nesrečno zaključila za Lolo. Medtem ko sta se Čarli in Oto uspešno izognila krivolovcem v Libanonu, kjer je lov ptic nacionalni šport. Trenutno se Oto nahaja na območju Čada, Čarli pa v Sudanu." Njuno potovanje lahko spremljate tudi na interaktivnem zemljevidu.  

Vloga ptic na jesenskem vrtu

V pozni jeseni in pozimi se ptice zaradi pomanjkanja hrane približajo naseljem in tako posledično tudi ljudem. Če imamo na svojem vrtu krmilnico, lahko ta čas izkoristimo tudi za opazovanje ptic. Biološko gledano zimsko krmljenje ptic sicer nima zelo velikega pomena, razen na območjih, ki so bila s strani človeka tako spremenjena, da si ptice tam zelo težko poiščejo hrano. 

V obdobju zelo nizkih temperatur in pri debeli snežni odeji pa s krmljenjem lahko zmanjšamo smrtnost osebkov zaradi pomanjkanja hrane. Krmljenje ptic pozimi ima z izobraževalnega in obveščevalnega vidika zelo velik pomen, saj vodi k boljšemu razumevanju narave in razvijanju pozitivnega odnosa do ptic in pomena njihovega ohranjanja.  "Osnova je dobro izdelana krmilnica, ki mora imeti streho. Pomembno je namreč, da semena ostanejo suha. Pomembno je tudi redno čiščenje krmilnice, saj s tem zmanjšamo prenos bolezni med pticami." 

Najpogostejša hrana, s katero krmimo ptice pozimi, so semena. Trgovine ponujajo širok spekter semenskih mešanih, ki jih lahko ponudimo našim pernatim prijateljem. Prav tako lahko mešanico za ptice naredimo sami iz pšenice, ječmena, ovsa, koruze, prosa, ajde in sončničnih semen. Društvo pa resno odsvetuje, da se ptice krmi s kruhom, slano in začinjeno hrano ter ostanki človeške hrane.  

Preberite še: