Kar se je leta 1931 v Firencah na mednarodnem kongresu organizacij za zaščito živali začelo kot dan, na katerega naj svet zaščiti živali pred mučenjem, se je sčasoma razvilo v mnogo več. Človek se je namreč skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Če za živali skrbimo, potem je naša moralna dolžnost, da zanje skrbimo na tak način, da jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in jim omogočimo življenje, ki ga je vredno živeti.

Etika ravnanja z živalmi se v sodobnem svetu odraža tudi v zakonodaji. Predpisi, ki urejajo področje zaščite in dobrobiti živali, v večini primerov določajo zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, da bi živalim zagotovili minimalne pogoje za bivanje, ki naj jim ne bi povzročali trpljenja. Skrbnik živali, ki izpolnjuje te zahteve, zagotavlja najmanj, kar je po mnenju zakonodajalca potrebno za vzdrževanje določene stopnje dobrobiti živali. Predpisani standardi so tudi edino merilo, na osnovi katerega delujejo uradni organi nadzora. Na žalost imajo ti omejene možnosti vplivanja na odnos ljudi do živali. Pomembna naloga omenjenih služb je ukrepati proti kršiteljem zakonodaje, kar pa še zdaleč ni dovolj. 

Tudi zato je ozaveščanje o tej problematiki tako pomembno. Ozaveščanje javnosti ob svetovnem dnevu živali je usmerjeno na vso družbo in ne izključno na lastnike živali. Zaščita živali je ena izmed vrednot slovenske družbe, zapisana v Ustavi RS in je dolžnost vsakogar. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin redno izvajata različne kampanje ozaveščanja prebivalcev Slovenije o odgovornem lastništvu živali. Odgovoren lastnik pozna potrebe živali in svoje dolžnosti.  

V vsaki državi se ta dan obeležuje na različne načine, ne glede na narodnost, vero ali politično ideologijo. Z večjo ozaveščenostjo in izobraževanjem lahko ustvarimo svet, kjer v celoti upoštevamo njihovo dobro počutje in so živali prepoznane kot čuteča bitja. Predvsem slednje je razlog za letošnje praznovanje.